Človek lahko pove vse tudi brez besed. Enim je takšen način smisel , drugim brez, tretjim kulminacija smisla. Saj veš, molk preglasi kričanje. Vse ostalo, če je, je zgolj intermezzo. Vse skupaj pa lahko le moč navade. In kaj je potem pisanje ? Vsaka zapisana beseda namreč lahko sproži solze. Radostne ali zelo manj. Par dni nazaj mi jo je zagodla intuicija . Kot skoraj vsak dan. Popeljala me je na seznam mojih blog zapisov, kjer se je prikazala 101. Samo toliko mojih zapisov na prvo obletnico ? Nič posebnega bi lahko rekel. A zame, ki sem bolj na eazy in za nameček še neprilagojen je to že perfect.
“Pa še res je “, se ni mogla vzdržati Ivona v svojem… nasmehu, zaradi katerega adrenalin napade še moj križ “in to od nekdaj .” “Kaj od nekdaj?” “Ja od nekdaj imaš posluh za eazy.” In je nogo posadila čez nogo, a le zato, da si je lahko za več kot spoznanje krilo nad kolenom premaknila. “Ja,ja, tudi jaz sem ponosno zaljubljen vate ” sem ji odvrnil v pol nasmehu, ob katerem ji ni bila čisto jasna resnost moje izjave.

Sicer meni tudi ni bila, kar je soliden začetek. Čeprav je zvenelo tako enostavno. “Veš, mislim, da si bom do ponedeljka, zdaj ko je prebita meja 100 bloga, dal darilo. ” “Tudi prav. Mojega darila potem ne rabiš”, ji kar ni hotel izginiti iz obraza tisti navihan videz. “Aja. Kaj pa je za darilo?” “Se boš moral kar z zajtrkom zadovoljiti, ki ti ga bom pripravila.” “Če bo petelinji zajtrk….” “Perje bo verjetno res letelo…”, se ni dala zmesti, “mogoče celo prah brez prašnikov.” “OK, ne pozabi kar si rekla. Ma kaj so ti danes mogoče dali izpit za alkohol ali pa le vremenska napoved deluje nate.”

In ravno ko se je Ivona namenila, sploh ne dvomim, podati moder odgovor, je prisedla Dragica : “Kaj Ivi, spet ženske svetujejo?” “Ne,ne, ženska ljubezen.” Še dobro, da je miza zadržala oči Dragice, ki so bile že na koncu vzmeti. Takrat je Sandi le kak meter od mize naslonil svoje kolo na znak Stop. Kar bi se kmalu izkazalo kot napaka, ob pogledu na korak redarja, ki se je približal. A Sandi je z njim strpno do te stopnje,da je bilo videti eno samo spoštovanje. Tako prihranjenih 40€ je itak izpuhtelo isti večer le za drug namen. “Sam sex&rock’n’roll danes kamor pogledam.

Bo šla kondicija ” je bila prva trezna njegova izjava, ko je prisedel. In v takoj naslednjem trenutku je zamrmral bolj na glas tisto Azrino ‘popuši mi ponos draga’. Kar pa je ganilo njegovo Dragico ravno toliko, da je navrgla : “Sanjati ti je dovoljeno.” Kar pa deluje na Sandija kot knock on wood . “Življenje je kratko cara mia in ti si moja perla. Saj veš, da imam rad zveste deklce.” In že se je obrnil name : “Kaj Marko, poroka bo? ” “Daj ne mi zdaj razlagat, kaj je ženska moda, ker je satan blazn zmatran, boga pa od nikoder. Pa saj nisem jasnovidec“, sem se poskušal upirati. “Dajva raje kaj je postregla veličastvena zmaga nogometa.” ” O to zdaj ne bosta” je vskočila Ivona. “Ala, ti baraba, raje povej, kakšno darilo si boš dal za obletnico bloga” in me istočasno milo pogledala.

Še ena o ženskah. “Ah, kaj. Blog obletnice bom zložil. Razlika od ostalih bo le v tem, da bo kot jukebox. Malo bolj zadeto. V ta 100 in ena blog bom stlačil povzetek vseh 101. Lahko si mislim, koliko časa bo treba za ga prebrati v celoti.””Jaz ga bom v treh minutah in to pravilno” je trznil Sandi. “OK, za nas štiri jedača in pijača da ne boš, ali pa mi tebi isto”, ga je dreznila Dragica. Njena provokacija deluje nanj kot zasvojenost ali Etna v polnem zagonu in obljuba je padla. Sandi je bil videti zadovoljen kot bi mu life pred nos porinil najdeni izgubljeni kompas.
Na sosednji terasi je bilo slišati par krat Sellam Alejkum. Resnica tega pozdrava je lahko tudi vsa umetnost. Tudi tako se začne prijateljstvo.

Ivona je opazila mojo sekundno miselno odsotnost, medtem ko sem praskal svojo tri dni kosmato brado. Njena spretnost opazovanja že sumljivo vleče na popolnost. “Žvečkaš?” mi je pomolila pod nos družinsko pakiranje in pokazala še svoje bele zobe. Naenkrat sem si zaželel,da bi bil žvečka. “No daj, uhvati ritam” je še navrgla nagajivo. Obstajajo ženske, katerim enostavno ne moreš reči ne, pa karakter gor ali dol. In še vedno pod vtisom njenih oči in nepozabnega nasmeha, me je naenkrat šokiral moj jezik, za kar je seveda kriva žvečka. “Veš Ivona, potopljen v tvoje oči razumem, od kod zvezdam na nebu lepota. In so dnevi, ko je večerni poljub sonca morju, preden se vanj potopi v vsem svojem sijaju, le bleda senca nasmeha tvojih ustnic,” sem tako čutno izjavil, da sem še sebi verjel.

“Ej stari, zbudi se” me je dregnil Sandi : “Saj je komaj enajst zjutraj.” Dragica se je le zadovoljno nasmehnila, Ivona pa za trenutek prenehala žvečkat. Kot da ne more verjeti, kar je slišala. Normalno, saj še sam nisem. “Eh, ta obala je kot školjka. Nič pametnega, a ko padeš noter gre težko ven,” je Sandi poskušal počistiti ozračje. Čeprav lepšega vremena v tem oktobru še ni bilo. “Pa kaj me zdaj motiš sredi inspiracije. Kaj misliš, da jo prodajajo na tržnici?” sem mu odvrnil smeje. “Ne,danes imaš ti terensko prodajo. Gospodična kelnerca, še eno rundo. Danes je naš dan.” “Ma ti bom dala jaz naš dan. Zakaj si ga prekinil ? Daj Marko, povej naprej” je vskočila Dragica. “Ja, povej” je v nekem novem mi, umirjenem, tonu skoraj zašepetala Ivona, čeprav smo jo vsi slišali. “Dosti je sexa za danes. Bom drugič.” Pred nas so se postavile nove skodelice kave….in tudi nove teme.

In seveda še, namesto konca, zahvala vsem, ki ste s svojimi očmi in pogledom, pa tudi komentarji, do te obletnice plemenitili moj blog in zato izgleda še bolj bogat. Poslej bo glavnino mojih tektonskih premikov moč bolje prebirati na donmarkom.blog. It’s time.

p.s. za Sandija :
Pozor ! Zdaj ko si preveslal do sem s branjem, ti lahko napišem, da šteje da si prebral cel blog le, če si kliknil na vsako podčrtano besedo in prebral še njih vsebino. Jedli in pili pa bomo toliko časa, kolikor časa sem zlagal na kup ta 101. Tam, kamor gremo, lahko plačaš le gotovinsko.

Don Marko M