Ok, dajmo najprej nekaj razčistiti. Valentinovo naj bi bil dan, ko se ptički ženijo. Ptički, kapiš. To so tista predvsem majhna pernata leteča bitja, ki nam lahko dan olepšajo tudi tako, da zažvrgolijo kakšno. S čim so si kokoši prislužile status ptiča mi še danes ni jasno. Zakaj so brez statusa pa razumem. Moder sklep je torej, da bi se človek moral veseliti tega veselega ptičjega dogodka in se muzati ob njih opazovanju in poslušanju. Ampak ne. Namesto prisluhniti melodiji narave, množice navaljujejo v trgovine kot mutavi na telefon, da bi se dokopali do svojega srčka in/ali vrtnice. Katera potem polni vzhičenja, kot bi se jim prikazal ‘goreči grm’, molijo pred nos izbrani/izbranemu. Namesto, da bi jih prijeli za roko, odpešakali bosi do… nekega grma in tam poslušala ptičjo ženitev.

Da v naši podalpski ni nobenega reda in manir do lastne zgodovine in je splošna zmešnjava prisotna v preveč porah sistema, priča tudi, da smo verjetno edina svetovna država, kjer se ptiči uradno ženijo najprej 22.janurja, potem 14.februarja in še veliki finale 12.marca. Pa še to različno po regijah. Še en dokaz, kako demokracija postane anarhija, saj so naši kulturniki namesto razvoju in vzdrževanju narodne kulture odločitev izbora prepustili ljudstvu samemu. In ljudstvo je izbralo korenine sodobnega Valentina – deželo ‘to be or not to be’. Krivi so seveda ptiči,valjda. In trgovci in politiki pa tudi mediji, ki vsiljujejo potrošniško namesto humano miselnost. Vse kaže, da je zadnja slovenska romantika izginila takrat, ko je izginil Dr.Fig. Domišljija pa tudi.

In spet, če bi sodil slovensko tradicijo, potem se za Valentina ne bi smela podarjati vrtnica ali kakšna lončnica ali srček, temveč – trta. Ali vsaj delček nje. Vsaj delček korenine. Ki bi simbolično pomenil novo rojstvo nečesa, kar naj bi prvi spomladin bil. Ne morem mimo prepričanja, da je Valentin, kot praktično velika večina krščanskih praznikov, ena sama hinavščina. Po vseh spočetih inkvizicijah mi to isto krščanstvo poskuša vsiliti in dopovedati, da je pa ljubezen do bližnjega vse na tem svetu in da za izkazovanje te ljubezni obstaja točno določen dan. En dan v letu.

Razumi me kakor hočeš, le napak ne, ampak v tem ne najdem skladnosti. Čeprav je moja strpnost do drugače mislečih in drugače verujočih zelo prožna. Zmeda definicije Valentina pa je popolna ob navedbi, da naj bi le tega praznovali zaljubljenci, prijatelji in vsi, ki se imamo radi. Ma halo. To je kot bi praznik žena praznovali vsi moški, ki imamo radi ženske ali pa moške. Enkrat za vselej se bo treba odločiti ali je Valentin dan zaljubljencev, dan prijateljev ali dan vseh, ki se imamo radi. Ali je prvi spomladin Valentin ali Gregorin. In takrat naj se v grme natrosi ptičje hrane, da bi lahko dva zaljubljenca kasneje blažena opazovala in poslušala ptičjo ženitev. Mar je potrošniška melodija res bolj zveneča kot pa ptičje ali petje narave ?
Zato, najdražja moja, izbiraj : ali se bova igrala Valentinovo samo 14.februarja ali pa se ga bova igrala vse preostale dni v letu.

Don Marko M