Fast food – slow motion

Če živiš v prepričanju, da je bil fast food alias hitra prehrana izumljen zaradi tako ljubega izgovora, ki sliši na ime “hiter tempo in pomanjkanje časa”, potem seveda živiš v zmoti. Fast food je bil izumljen, ker ženske nimajo (več) pojma o kuhanju. Simpl. In seveda je znan tudi krivec – Američani. Pač ne gre, da bi direktno obtožil podalpska dekleta. Naj jim bo vsaj en izgovor na zalogi. Ker za večino ne vem ali so neposredno krive te (ne)sposobnosti po lastni krivdi ali zaradi nesposobnosti njih mater. Včasih izgleda, kot bi se čas ustavil tisti dan, ko so none umrle. In s tem njih nepogrešljive dobrote kuhinj, katere si lahko zavohal že na sto metrov preden si vstopil v hišo. Ampak, v čem je sploh finta ženske spretnosti kuhanja med… nekoč in danes ?

Nekoč so bile sestavine za kuho in peko ravno tako kot danes. Mogoče naravnejše, mogoče celo v manjšem obsegu. A bile so. In danes so tudi. Mogoče malo manj naravne, a v bistveno večjem obsegu ponudbe. Nekoč, a ne tako dolgo nazaj, so gospodinje imele na zalogi do največ tri lonce, ponev in pekač sta bili v ednini vsa leta do razpada. Danes imajo ženske po omarah posode za kuhanje vsaj dvajset kosov, po možnosti v vrednosti vsaj nekaj tisoč evrov, katero odplačujejo na obroke. Nekoč so spretne roke rezale, miksale, mečkale. Danes imajo ženske multipraktike in še cel kup drugih pripomočkov, katerih praviloma ne znajo niti vključiti, poznavanje obsega vseh možnih operacij le teh pa že meji na znanstveno fantastiko.

Včasih so ženske za kuhanje uporabljale le en štedilnik, na drva, ki je bil tudi pečica. Danes imajo ženske posebej štedilnik, pečico, pa na touch, pa na plin, pa na elektriko. Včasih so ženske garale na njivah, vmes prale na roke, likale brez pare, kuhale in vzgajale najmanj tri otroke, pa še moža porihtale. Danes ženske hodijo v službo, kjer se večina njih utrudi ravno toliko, kot lenjivec, ko se spusti iz drevesa, njive vidijo mogoče če jih ljubimec tja zapelje, pere pralni stroj, kuhajo – mulo, vzgajajo povprečno enega otroka, na moža pozabijo že ob prvem povabilu drugega na kavo. Nekoč so ženske znale iz treh, štirih sestavin, skuhati ravno toliko različnih jedi.

Danes ženske z vsemi potrebnimi nepreglednimi sestavinami, celo z dodatkom kuharskega priročnika in tv oddaj zgolj po srečnem naključju skuhajo okusno. Večkrat zapored okusno je že tombola. Današnja ženska ima torej v primerjavi z nekoč naravnost neprimerljive in idealne možnosti kuhanja v primerjavi s ženskami nekoč. Ampak, v glavnem, vseeno nič okusnega ne rata. Tehnika torej ni kriva.

Razloga seveda ne gre iskati v večini današnjih mladenk, mogoče celo bodočih ženah, ki še za odvijanje sendviča rabijo navodila. Jok. Njihove mame so tiste, ki jih učijo, da kuhanje ni ravno potrebno, sploh dokler jim one kuhajo in dobesedno k riti nosijo. Da ne omenjam še ostalih gospodinjskih spretnosti posebej. Bom naslednjič. Pri generacijskem preskoku se je očitno zataknilo. Že današnjih pri mamicah nad 30 let. Čeprav te iste mamice dobro vedo, da gre ljubezen tudi skozi želodec, tega ne učijo svojih hčerkic. Slučajno ali namerno? Slučajnosti ni. Pravi moški vemo – gospodarica srca je odlična kuharica. Luknje za sex so pač povsod dostopne in jih zlepa ne bo zmanjkalo. Dobre kuharice pa so že ogrožena vrsta.

Mamice svoje hčerkice torej učijo, da se hitra hrana lahko naroči in da doma zadostuje, za vse spretnosti kuhanja, hladilnik poln zmrznjene hrane in mikrovalovka. Amerikanizacija. Čeprav živimo v deželi, zgodovinsko prepletenimi z kuhinjami različnih kultur. Pestrih in nadvse okusnih. In čeprav ni le kranjska klobasa s tenstanim krompirje in prej obvezno župco edina slovenska jed. Mar so te mamice res tako nesposobne, da bi pripravile in praktično dokazale svojim hčerkicam ves čar dobrega kuhanja in tudi posledičnega učinka za njih bodoče družinsko življenje ?! Kaj jim je res tako težko praktično dopovedati, da je kuhanje v bistvu vrtiljak, užitek, zabava in adrenalin, domišljija in kreativnost. Vrtiljak užitka. Mogoče pa se domišljija teh mamic zaključi pri obiskovanju frizerk, maserjev, fitnesov, manikerk, maskerk. In se jim za bodočnost svojih hčerkic, ki naj bi nekoč zaživele v svoji skupnosti, milo rečeno, jebe. Čeprav, no brains, no pains.

Aja, kaj je hujše kot ženska, ki ne zna kuhati ? Ženska, ki se, brez vsake volje in interesa – ker nima druge možnosti –  uči kuhati. Hudo je seveda za tistega, ki naj bi tisto pojedel.  Epilog – današnje ženske, sploh mladenke so, v glavnem, nesposobne. Kuhanja. Zato bom organiziral kuharski tečaj za telebanke.

Don Marko M

21 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Fast food – slow motion

  1. Jupi.Tega tečaja za telebanke pa res ne smem zamuditi.Datum in kraj prosim.Plačal bo moj miško ker noče na tečaj. 🙂

  2. Hehe sicer napisano tako, da si me nasmejal, ampak vseeno.
    Jaz npr. ne znam kuhati. Znam skuhati osnovne stvari, tako da se vsi najemo; vendar nekih specialitet (kar zame pomeni RES kuhati) ne znam pripraviti.
    Pa ne zato, ker bi bila moja mama nesposobna ali pa ker bi mi govorila, da mi ni potrebno znati (ker po tvoje tako in tako lahko naročin fast food); ampak ker je moja mama razumela, da nisem imela interesa in bi mi bila muka – kar pomeni, da bi kuhanje zasovražila. In tako mi je pustila čas, da sem interes pokazala sama in sedaj je takooo zelo vesela, ko jo vprašam kako se kaj naredi (da bo ja čimbolj podoben okus tistemu, kar skuha ona).
    Ni res, da danes vse mame vodijo hčerke po kozmetičnih salonih ipd in da jim je to pomembnejše od tega, da jih naučijo “gospodinjskih opravil”, je pa res, da danes nismo več tako prisiljene v kuhanje ipd. Vsaj jaz nisem bila, ker sva z mamo vedno prišle domov istočasno (ona iz službe, jaz iz šole) in je bilo hitreje, da je skuhala ona, ker je bila vajena kot da bi packala jaz. Zadnja leta je pa doma in nas tako spet po svoje razvaja.
    Njen stavek je bil: “se ji ne mudi kuhati, ker bo to morala početi še celo življenje, ko bo imela družino”. In je res. Ampak hvala bogu imam takšnega parnerja, ki ne leži na kavču, ko se kuha kosilo ampak tudi on sodeluje. Je bolj zabavno, ob pomanjkanju časa vsaj nekaj počneva skupaj…
    Hja, nekatrim moškim, ki še vedno živijo v svetu, da smo ženske tiste, ki moramo same skrbeti za hrano na mizi pa verjetno v današnjem času res ni lahko ane… jaz pa mislim, da če oba delava in služiva denar, da ni nobene potrebe, da bom jaz v kuhinji (ali pri pospravljanju, ali…) sama, medtem ko bo moj dragi na kavču. Vsak vse. Ko bom pa jaz doma in bo edino on služil denar bo imel pa vsak dan vse servirano in pospravljeno in bova tisti čas, ki ga zdaj zabijeva v kuhinji verjetno skupaj preživela kje drugje 😉

    In še nekaj: do sedaj mi je kljub poznim začetkom še vse uspelo (hvala bogu za mamine nasvete), tako da tistemu, ki to proba ni problem.

  3. haha, Ivonca….podjetnosti ti res ne morem očitati….ampak, kolikor vem, ti ne rabiš tega tečaja….razen če bi rada nadgradila določen del… 😎

  4. Tamara

    saj veš, kdor prizna mu je pol oproščeno….kar še ne pomeni, da bi to bil sedaj razlog konstantnega oproščanja….pa, nisem napisal, da danes mame vozijo hčerke po salonih, ampak da tja hodijo same….večina in ne vse…in temu primerno pripravljajo svoje hčere na odraslost, tudi za kuhanje….pa ne le mule….
    na kuhanje pa ne gledam kot na prisilo, temveč kot zabavo in obenem razveseljevanje svojih najdražjih, kar si nedvomno zaslužijo…poenostavljeno, lepše in okusneje je videti mamo, ki svojo hčerko nauči kuhati in s tem prenaša tudi del družinske tradicije, kot pa mamo, ki svojo hčerko uči, kako se uporablja kozmetika in podobne….
    in mame seveda s tem, ko pravijo svojim hčerkicam, da jim ni potrebno še kuhati, ker se bodo kasneje nakuhale, delajo samo škodo….pravzaprav gre za egoistično dejanje, saj mame s tem ko hčerk ne učijo namensko dosegajo čim daljšo odvisnost otrok od njih kuhinje….in potem sledi (pre)pogost pojav, ko njih hčerkice tudi ko so že poročene in imajo svoje otroke, redno vozijo družinske člane tudi na kosila k svojim mamam….razvajanje ni obvezno tudi koristno….
    in, ne sodim med tiste moške, ki mislijo ali celo delajo tako, da je ženska tista, ki mora edina poskrbeti za hrano na mizi….ampak, pričakujem da je ženska – ženska….torej, da mi nesporno dokaže, da ste ženske po večini sposobnejše od moških tudi glede kuhanja….konstantno seveda….obstaja tudi vzročna povezava – kakor ženska kuha, tako opravlja tudi ostala gospodinjska opravila….in točno toliko ji verižno pomeni skrb za svojega partnerja in tudi otroke….
    in kot si sama rekla, bolje je začeti pozno kot nikoli….sploh ne dvomim, da bo tvoja kuhinja v veselje in zabavo tvojim najbližjim v prihodnosti….ko zapneš pač ne odnehaš… 😉

  5. furija

    prijaviš se kar tukaj….zate imam poseben tretma….sploh pa tukaj debatiramo, kako mamice (ne) učijo svojih hčerkic kuhanja….eh, saj ni fora v tem, da bi se tvoj najdražji zastrupil od tvojega kuhanja….prebavne motnje so trajnejše…. 😉

  6. Tvoj tečaj kuhanja rabim samo zaradi tega,da se na pošten način dokopljem do tvojega recepta lazanje.Tako,pa sem priznala. 🙂

  7. Ivonca

    ker si priznala, dobiš 30% popusta….in seveda recept priprave lazanje, ki bo zelo blizu mojemu izvirniku….vsebino poteka tečaja pa prejmeš po pošti…. 😉

  8. furija

    sicer je bil tečaj prvotno zamišljen kot skupinski del, pa bo po tvojem predlogu izvajan posamezno….ti, izjemoma, prideš na tečaj k meni….navodila poteka tečaja pa tudi ti prejmeš po pošti….kuhali bomo z ljubeznijo….enostavno in slastno…. 😉

  9. Največji problem je, da danes noben nima več interesa da bi kaj zna. Pa naj gre za kuhanje ali katerokoli drugo delo. Samo sedeli in telefonirali bi vsi in za to bili še plačani.
    Očitno imaš poln kufer hitre prehrane, ki ti jo pripravlja draga, pa si se tukaj malo razživel.
    Na drugi strani pa tudi moški (po večini) niste ravno rožice. Včasih so deci razstavili avtomobile in mopede (ter ostali mašineraj) na prafaktorje in ce celo naučili kaj popraviti. Sekali so drva, prelagali težke stvari,… (saj veš kam pes taco moli). Zvečer so si pa dali duška še v gostolni. No, danes od vsega tega velja le še to, da si dajo duška v gostilni, ostali čas pa v prazno spuščajo bencin, ko se delajo frajerje v svojih super novih avtomobilih in na super dobrih motorjih.

    Največji problem ni v moškem ali ženski. Je v času, v katerem živimo. Vsega je v izobilji, vse imamo pri riti, mediji nas pa fopajo samo še s tem, kako je treba bit suh in lep.
    Potem pa še naši smrkavci zahtevajo pravice, noben starš jim nič ne sme rečt, bla bla, pa smo tam.

    Sori, ampak znanje kuhanja je še najmanjši problem.

  10. Andreja

    pa ne da res misliš, da bi organiziral kuharski tečaj samo zaradi moje najdražje ?…..zaradi nje še najmanj….ni panike, moja najdražja fast fooda ne uporablja in kuhanje in pečenje ji gre od rok….tudi obema skupaj….
    da sem se tukaj razživel, kot praviš, pa je le posledica mojih nekaj letnih opažanj okoli mene….koliko pa sem dedca glede tako moških kot kuhanja in gospodinjskih zadev pa je pravi naslov razlage moja najdražja….da ne bi izpadlo, da se samohvalim….čeprav upravičeno….in brez skromnosti….
    vidiš in v tem je fora….čeprav sem omenil v spisu, da bodo padali izgovori, zakaj današnje mladenke nimajo pojma o kuhanju, pa tudi precej njih mater, si se tudi sama poskušala izogniti bistvu….čas ni izgovor, vsaj zame ne…..ker, če ima ženska čas za frizerja, manikerja in podobno ter obvezne kavice trača s frendicami, kjer zagonijo nekaj ur za dobesedno prazen nič, potem to pomeni le, da bi si lahko namesto tistega privoščila pol urice do ure zato, da skuha nekaj njami za svoje najdražje…..iz tega bi bilo logično moč razumeti, da se jim za svoje najdražje milo rečeno jebe…..kar ni daleč od resnice….in ja, prav si razumela, kuhanje je mogoče še najmanjši problem….čeprav od hrane živimo in ne od klepetanja….ampak bistvo mojega pisanja, kjer je bila tema kuhinje zgolj krinka je v tem, da takšen odnos kot ženska pokaže do kuhanja natanko takšnega bo tudi do partnerskega razmerja….preverjeno….ker, če ne pozna sestavin in jih ne zna uporabljati, mešati, začiniti in se ob tem zabavati potem je to zame samo še ena dolgočasna ženska od katere ni pričakovati nobene domišljije v razmerju, še manj skrbnosti, sploh pa ne bi niti pomislil, da bi imel z njo kdaj koli otroke, torej družino…..mene pač ne briga, kaj se je moja najdražja načvekala s frendicami na kafetu, me pa briga kaj in kako pripravi za pod zob otrokom in meni….kuhanje o karakterju ženske pove bistveno več kot njena (s)lepota…..seveda si vabljena na moj tečaj kuhanja….. 😎

  11. No tukaj se pa v principu strinjam s tabo. Če ima ženska čas za t.i. “cosmo” življenje, ga ima tudi za kuhanje.
    Ampak poglej npr. moj urnik do nedavnega – služba (delam od 18ga leta), po službi pa predavanja. Res, da sem si že od nekdaj enkrat mesečno vzela čas za frizerja (čas zase pravim temu). Kam naj bi v ta urnik dala vsakodnevno kuhanje kosila? In prosim, ne govori, da čas v tem primeru ni izgovor – če delaš 8-16 oz. 8-15:30 ko imaš potem predavanja 16-19 (3-4x/teden). Prištej še čas za vožnjo (cca pol ure v eno smer) pa si “tam”. Čas ti pobere še učenje, seminarske ipd. Hvala bogu, da sem s tem že lani končala in da sem po tistem lahko začela z “normalnim” tempom.
    Pogojno se strinam tudi tukaj, da ženska preko kuhanja pokaže odnos tudi do partnerja in družine. Tukaj pa je potrebno upoštevati tudi voljo in vložen trud.

  12. Tamarca

    pustimo zdaj izredne razmere poleg službe…nenazadnje predavanja ne trajajo celo življenje in koristijo bodoči karieri….apeliral sem le na službo in vzročno preostanek časa….ampak smisel ni v službi, čeprav je eden od pomembnih segmentov, temveč v zadovoljstvu svojih najdražjih, katero jim lahko omogočiš…in dobrote kuhinj so zagotovo zelo pomembne….zato pa sem tudi postavil primerjavo med žensko nekoč in danes….glej, tudi moja gospa mati, kot večina iz tistega obdobja, je vstajala ob štirih zjutraj in v službo….iz službe je prišla nekaj pred četrto uro popoldne….glavnino kosila je pripravila večer prej in potem dodala le še potrebne malenkosti…sledilo je ročno pranje perila sprva, do pralnega stroja,povsem ročno, pa futranje domačih živalic mini štalce, pa še kakšno poljedelsko opravilo….vmes se je pripravljala večerja….za vikende pa si je vzela čas za dodatno razvajanje naših želodčkov….seveda smo ji otroci pomagali….in se sproti učili…celo jaz, ker mi je zabičala, da se tega pač moram naučiti za vsak primer seveda, čeprav mi še danes ni ravno jasno, kaj je hotela povedati s tem, da se na ženske ne gre preveč zanašati 🙂 ….sicer sem v glavnem šprical učne ure kuhanja – treningi nogometa so bili pač v ospredju – ampak bil sem dovolj prisoten, da sem spoznal možnosti organizacije….točno to – organizacije…ker je ravno v tem ves smisel….in ravno zaradi tega me sila težko kdo prepriča, da se česa ne da ali da je pomanjkanje časa….ostale razloge glavnine ženskega obnašanja danes sem itak že navedel…
    sploh pa obstaja cela vrsta, tudi enostavnih, kuhanih jedi, ki s pripravo vred ne vzamejo več kot 30-45 minut…vse kar je potrebno je seveda organizacija,smisel za romantiko in humor, domišljija in dober tek….aja, pa seveda hčerkice, ki zraven ves postopek spremljajo in se počasi same iz zabave lotijo….otroci to počnejo iz zabave, ja….in seveda ni nič lepšega kot delo iz zabave sladkega učinka…in ko te hčerkice zrastejo, jim je to še vedno v zabavo…kuhanje namreč za najdražje….čeprav razumem, da ženska brez motivacije težko zmotivira svojo hčerko v te namene….pa smo spet pri ženskih kafetarskih čvekih, manikurah, itd…..

  13. Yes,yes,yes.Komaj čakam da vidim zadovoljne učke in trebušček mojega miška,ko se napoka lazanje.Potem ima da me carta do nezavesti!Čeprav me že zdaj za druge dobrote.Za specialiteto se bo pa specialno potrudil.Najboljše mi je ker vem da bere tvoj blog da mu ne razlagam posebej. 😉

  14. Hahaha.
    In na koncu v zraku obstane domneva o (ne)znanju kuhanja ter povabilo na tečaj.
    Kul, kul, ampak nekatere to še kljub vsemu znamo, si vzamemo čas, pa ne samo za kuhanje. Tudi ostale “začimbe” življenja. :o)
    Zato pa so izjeme. Da potrjujejo pravilo.

  15. eh, Andreja, ostale začimbe življenja imam pripravljene za naslednji blog….ne morem vsega v en lonec stlačiti….tam bo šele smeh….res ja, še dobro da ste izjeme….tudi jaz imam izjem(n)o….

  16. Nimam nič proti,mucek.Če bo moj mišek pozabil kaj ima za narediti po lazanji. 🙂 😉

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *