Hm, veš kaj je najlepše v očeh? To da vidijo vse kar hočejo in povejo tudi kar nočejo. Jaz jih sicer uporabljam tudi za branje, pa ne bomo zdaj v te podrobnosti. Vsaj ne toliko globoko. Pri svojih še vedno osemnajstih, sem to našo podalpsko prehodil, prekolesaril, preletel, prevozil in deloma tudi preplaval po dolgem in počez. Pa še gor in dol za nameček. Tudi ko sem šel v tujino in še bom, sem se ob povratku vedno razveselil teh naših naravnih lepot. Naravne lepote, da ti oko zatrepeta, dih zastane, nosnice se širijo in sline pocedijo. Ma ne, ne bom tokrat o vseh možnih naših naravnih lepotah, ampak le o tistih premičnih, ki, poleg navedenega, vzbujajo tudi apetiti. Za dober tek brez kasnejših prebavnih motenj. Premične naravne lepote naše podalpske seveda niso, kot bi večini takoj kapnilo,… skladno splošni folklori, avtomobili.

Ampak naša dekleta. Dekleta, žene , matere. Njih lepota je tista, ki tudi avto v še komaj stoječem, po možnosti voznem, stanju naredi naravnost sexy in posebnega. In seveda tudi marsikaterega moškega, ki v njih prisotnosti lepše zgleda. Dobro ajde, priznam, ujel/a si me v trditvi – tudi sam se družim z našimi naravnimi lepotami, da bi lepše izgledal. Sicer sem pred to prakso preizkušal druženja z nekaj hlodi, ki pa niso doživela nekega opaz(ova)nega odziva. Všečnost lesa in ognja je pač limitirana.

So tri zadeve, katerim ob prihodu v vsako mesto posvetim, zdaj že rutinirano, posebno pozornost. Ena od teh je lepota tamkajšnjih žensk. Tista lepota, ki je na očeh brez plačila davka. Free. Tista naravna, čisto naravna lepota. In ženska naravna lepota je tista, ko nje obraz tudi sredi poletja ne kaže znakov minulega pustovanja. Kar velja za vse letne čase. Torej čisto brez, kot imajo ženske najraje. Brez vsakega pudra in ostalih slikarskih materialov na obrazu. Ok, dopustna je tista okusna meja senčila za veke. Maskara. Hm, zdaj že sumljivo obvladam te izraze. Čeprav priznam, srečal sem že, čeprav le toliko kot je tartufov na površini, ženske, ki so me osupnile z zelo okusnim make up-om v katerega si moral že krepko zijati, da si opazil, da ga sploh ima. Kapa dol, ostalo gor.

Kriterij ženske lepote je torej definiran. Če pa je katera pred lepoto obraza premogla še lepoto nog, od kolena dol v obliki narobe obrnjene steklenice šampanjca, še toliko bolje. Praviloma za ogled teh naravnih naših ženskih lepot nisem imel nobenega protokola. Saj veš, tiste finte ala zasede, pa vsa daljnogledna oprema in to. Jok. Sproti se je to izvajalo, v gibanju ali sede. V moški ali ženski družbi povečini ali pa kar sam. Saj vidim isto. Eh, veš kaj, dokler moški reče “ta pa je za povozit” še kar gre, ko pa so ženske v moji družbi rekle “to bi pa še jaz podrla”, pa zadeva postane že zelo napeta. In, (ne)pomembno a opaženo – naše ženske na podeželju še vedno dajo manj zaslužiti kozmetični industriji kot tiste mestne in “mestne” frače.

No pa k bistvu. Ker zame ženska do 25 leta še ni polnoletna, za mnoge je tudi potem vprašanje, je bila in je meja ocenjevanja starostno omejena od 25 – 50. Prava ženska lepota se itak razbohoti po tridesetem. Tudi ta. Poleg naravne lepote obraza je za dopolnitev upoštevana tudi barva oči, oblika in barva las, po možnosti nič nakita ali okusen minimum, prej omenjene noge če je krilo oz. boki in ritka če so hlače. Obleka me ni zanimala. Ker me na ženski res ne.

Tako sem po sprehajanju po krajih naše podalpske srečeval, gledal in tudi spoznaval res lepe ženske. Tudi take, ki se še vedno ne zavedajo, da bi brez make up-a bile prave princese. Pač, nije žvaka za seljaka. In trenutna končna odločitev, ki se v prihodnosti seveda lahko spremeni je, da so najlepše – Celjanke. Sem seveda prištevam celjsko regijo in ne le mesto samo. Celjanke ste mi pač zapustile vtis tiste ženske lepote, ki je presegel baby face videz a še ni prerasel v koščeno podobo. Frizure povečini sovpadajo obliki obraza, kar pomeni, da frizerke dobro opravljajo svoje delo. Od solarija potemnjeno kožo praviloma nisem zasledil, kar pomeni, da prisegajo na naravno.

Ličnice in lica dovolj izrazita, da ne prevladujejo. Kar pomeni, da so pogosto nasmejane. Oči praviloma srednje oblike, po večini rjave ali z odtenkom zelene, ki se navihanosti niti ne trudijo skrivati. Očigledno skrbijo za domače muce. Ustnice praviloma srednje oblikovane, spodnja praviloma izrazitejša od zgornje. Kar pomeni, da jih redno uporabljajo. Nosovi so praviloma podobni grškim mitološkim lepoticam. Kar pomeni, da spretno ločijo naravno odišavljen vonj od umetnega. Glede na to, da sem lepo število celjank opazil in gledal v krilu in s tem tudi njih spodnji del nog, lahko rečem, za večino, le – pohvalno in oprijemljivo. Kar velja tudi za boke. Eh, eno “napakico” pa moram dodati – pogrešal sem le še kakšno naglavno skodranko več.
In ja, celjanke, do polovice nekje, je treba vsekakor nategniti na tiste potrebne centimetre. V višino. Vsaj s pomočjo horizontalne tehnike. Kar pa seveda ne spremeni bistva in dejstva – Celjanke so pač najlepše !
In če sem že o lepoti. Zunanja lepota seveda izgubi ves sijaj, če je ne spremlja tisti potrebni žar. Ampak to je že tema za naslednji blog.

Don Marko M