Državni praznik – Dan foušarije !

Naša podalpska deželca je rekorderka, kar se prazničnih dela prostih dni tiče. Pa še tistih praznikov zraven. Kar pa je edini razlog, za kar so nam v drugih državah lahko fouš. Ko seštejem v letu vse vikende, dodam praznike in le te dodatno oplemenitim še z raznimi mostički in če se le da še bolniškimi, potem ostanem brez sape v globokem iskanju matematičnih formul, kako neki le se ta računica izide našemu (ne)gospodarstvu. Ampak zdaj res ni čas za rezultate. Kar pustimo drugim, da se ob gledanju našega početja grizejo od zavisti – pokajo od foušarije. Itak nimajo nobene… možnosti, da nam spodnesejo tudi ta rekord.

Ko sem pred leti, bilo je že v prejšnjem 100letju in 1000letju, odločen raziskati ta fenomen foušarije v naši podalpski stopal po poteh teh spoznaj, sem sprva kmalu obupal. Namreč, nikjer in od nikoder od sogovornikov nisem zasledil tiste očitane foušarije, katera se tako oklepa te naše male podalpske. Začel sem sumiti v resničnost staro ljudskih pri in izpovedi. Ampak, dokazana zgodovina ne laže, mi je krožilo po podstrešju in pognalo v podrobnejše razmišljanje. Začel sem iskati vzrok takše nepovezanosti med zgodovino in mojimi naključno izbranimi sogovorniki. Seveda, vzrok sem najprej iskal pri sebi. In nazadnje le ugotovil, da sem ga jaz pobiksal. Sogovornike sem sicer slišal, nisem jih pa poslušal.

Napako sem popravil že pri prvem naslednjem sogovorniku na to temo. In vseh naslednjih. Potem pa, saj veš, ti preide v kri. Poslušati. In od takrat več ni minil dan, da ne bi najmanj 1x v dnevu slišal in poslušal foušarije. Ne, seveda se nisem zadovoljil s plehko argumentacijo, da je foušarija slovenska folklora. Hotel sem slišati prepričljive, po možnosti neomajne, argumente utemeljitve. In ta del mi je postal naenkrat dosti bolj simpatičen kot foušarija sama in mi je še danes. “In zakaj te to tako najeda, če ima tisti to in to ali če se mu to in to lepega dogaja?” je bilo edino vprašanje, katero sem in še postavljam uporabnikom foušarije. In potem…hja in potem vse tiho je bilo. A odgovor je (bil) vseeno na dlani. Ker so odgovori tudi v vprašanjih.

No, pa dajmo misliti pozitivno. Foušarijo, katere se tako oklepa tisti negativni predznak, čeprav je najbolj uporabljena panoga naše podalpske, bi lahko končno podelili status pozitivnosti. Ker, nekaj kar uporablja večina državljanov naše podalpske si pa že zasluži poseben status. Prazničen. Dan foušarije ! Ja, foušarija naj dobi državni prazničen dan, dela prost dan. In kaj naj bi počeli na ta dan? Hja kaj, isto kot ostale dni. Foušarijo poganjali. A na drugačen način. Na prazničen dan foušarije bi lahko bili foušni samo osebam, dogodkom in predmetom, ki so izven naše podalpske. Nikakor v naši podalpski.

V naši podalpski bi na ta dan drug do drugega bili le vljudni in prijazni. Tako bi tisti dan bili fouš delavcem v tistih državah, ki prejemajo po 2 ali več tisoč € plače ob istih cenah življenskih stroškov kot pri nas….pa lahko bi bili foušni njihovim politikom voditeljem, ki svoje državljane spoštujejo vsak dan (ne le pred volitvami) in jim omogočajo dostojno življenje….pa še ogromno razlogov bi se našlo. Le pri nas na ta prazničen dan enostavno ne bi smeli zganjati foušarije drug do drugega. Praznik je pač treba spoštovati.
Tradicije se ne ukinjajo, mogoče le poosodobijo. In praznik – Dan foušarije – je čista poosodobitev izvirnega pomena tradicije, strnjena v kompaktnost pozitivnosti, čeprav le enega dneva. In primeren datum za praznovanje državnega praznika Dneva foušarije je – 9. maj !

Don Marko M

Deli:

12 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Državni praznik – Dan foušarije !

  1. Jop, foušarija je podobno kot jamranje – slovenski nacionalni šport. Osebno se s praznikom na ta dan ne strinjam, prestavimo ga lahko za kakšen teden (izključno zaradi tega 9.maja, ker je bil prav prijeten…). In če ima že vsako “sranje” svoj dan, ne vem zakaj ga pri nas še foušarija nima… res ne vem. Konec koncev je foušarija bolj razširjena med Slovenceljni, kot spoštovanje do žensk in ne vem, zakaj imamo potem dan žena.

    Če se pa že s praznikom ne strinjajo vsi, bi pa lahko uvedli tekmovanje… morda pa ustvarimo še novo olimpijsko disciplino. Kdo bi vedel…

  2. Ti zvitorepec. A Dan zmage naj spremenimo v Dan foušarije? Sem že fouš dnevu zmage. 🙂

  3. Ma odlična ideja.Ti samo reci kedaj se zbirajo podpisi za referendum za ta praznik.Me par da bojo to najhitreje zbrani podpisi za edini pravi slovenski praznik. 🙂

  4. Sem ti zelo “fouš”, da si se ti tega “spomnu”. Obenem pa si mi dal misliti. Kaj vse bi še lahko praznovali, pa nam bo počasi zmanjkalo dni v letu.

  5. Tamara

    odlična ideja….sem ti takoj fouš 🙂 … za olimpijski praznik….to bi res bilo zanimivo doživeti….sami si disciplino izmislimo, jo uvrstimo v olimpijski koledar in potem smo večletni prvaki….promociji in razpoznavnosti bi bilo zadoščeno v enormni količini….pa še brez razmetavanja denarja….že kar vidim, kako bi nas svetovno častili….
    ker je osnutek o slovenceljnih že stipkan, ti bom povedal le še, zakaj imamo dan žena….zato da imamo moški tisti dan neomajen argument poznega vračila domov po popivanju….
    predlagani 9.maj pa v mojem predlogu nima nobene povezave z našim letošnjim lepim dnevom….korenine so v zgodovini tega dne….
    ker imam ravno toliko slovenskega v sebi, grem zdaj zganjati foušarijo, ker je Savinja širša, lepša in daljša reka, kot naša Badaševica….ti pa mi bodi fouš, ker v Savinji ni morske soli kot v Badaševici…. 🙂

  6. mandi

    po mojih izračunih bi tudi moralo biti tako….že zaradi tega, ker sosed pač že ne more oddati glas več na referendumu kot jaz….mislim, saj lahko, ampak ne v naši podalpski…. 🙂

  7. drmagnum

    jaz pa vem, da so ti nekateri fouš, ker si razdevičil komentarsko moj blog….da si meni fouš pa ti itak lahko le koristi 🙂
    ampak, ti kar pogumno dodajaj možne nove praznike….bomo vsaj potem tiskali samo še barvne koledarje….kar je lepše gledati kot bel, nepopisan list…..

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *