Najbolj priljubljeni poklici v Sloveniji….

Saj ne vem, ali naj temu rečem sreča ali ne, ampak v svojem dosedanjem življenju sem imel priložnosti spoznati res dosti različnih ljudi, ki so opravljali tudi različne poklice. Od čistilke do predsednika in vse vmes. Ker živim po načelu, da se učim celo življenje, vsak dan sproti in čeprav vem, da se bom v prah spremenil neveden, sem tako ali drugače tudi preizkusil številne poklice oz. dela kar sam v praksi. Začel sem – z metlo. V času, ko so mi pognale prve dlake. Pa ne pod nosom. Ker me je firbec, če se res da z njo poleteti. In je letela. In kako letela. Po zraku. In medtem, ko sem občudoval njen let a se vseeno preventivno umaknil njenemu pristanku, je moj mojster že dajal zalet zvezda ključu št. 64. Ki pa ni letel tako uspešno kot metla. Še pristal je bolj …nerodno in glasno kot metla.

Ker sem bil vzoren vajenec, ki je šprical vse, razen piva & rock’n’rolla, sem tako metlo kot ključ pobral in ju odnesel na vzletno mesto. Spotoma pa ju še obrisal. Moj mojster me je pač učil, da se ‘v prazno’ ne hodi. Ko sem mu predal najdena predmeta, me je le ošvrknil s pogledom in nadaljevala sva z delom. Bil je daleč najbolj cenjen in spoštovan mojster v delavnici in res ne vem, zakaj so se ga kolegi vajenci v loku izogibali kot hudič križa. Človek je pač zahteval – red. Tudi z metlo. No, pogled na mojo delovno mizo, kjer vlada urejen kaos od kar vem zase, bi lahko razumel tudi kot, da mojstru nisem ravno prisluhnil. Seveda sem. Le da sem dodatno poosodil svojim željam.

Kasneje so me tako šolska kot delovna pota zapeljala v povsem drugo smer od začetne. A na moji mizi še vedno vlada zame urejen kaos. Kar pa je zmotilo ob priložnosti eno čistilko, katero je vnema po delu tako zanesla, da je mojo mizo – pospravila. Saj veš, tako lepo vse zloženo kot bi bil v operacijski sobi. Iz mojega pogleda je razumela, da lahko mojo mizo za večno preskoči. In za nekaj dni se je prejšnji kaos iz mize preselil v moje podstrešje. Mislim, da do sedaj še nisem tako aktivno nekaj dni skupaj delal kot takrat.

Dosti manj časa bi porabil, če bi pisal, česa vse še nisem delal. Čeprav za nekatera dela nisem imel šolskega poklica, ampak le željo in vztrajnost. Kar pa je ob odličnih učiteljih, ki so mi dali možnost, bilo dovolj, da se še danes lahko mirno kosam z marsikaterim, ki ima sicer šolsko opravljen poklic a v praksi nobene želje po izpopolnjevanju in nadgradnji. Nekateri se pač zadovoljijo s takšnim stanjem in tako živijo leta in leta. Dokler jih ne zadane stečaj firme in potem spoznajo, da v življenju ne znajo delati dobro niti v svojem poklicu, kaj šele kaj drugega. Ko sem bil mulac je bil neke vrste greh, če si menjaval različne službe. A sam sem že takrat pri sebi zaključil, da me malo briga za mišljenja “odraslih”, ker je bila moja želja vse kaj drugega, kot pa eno in isto delo opravljati do penzije. Čeprav, tudi nogomet sem prebrcal večino časa, ampak le zato, ker je bil vsak trening in vsaka tekma zgodba zase – tako isto a vsakič drugače. Učenje in dokazovanje samemu sebi znova in znova. In ko se, če se, utrudiš, potem se pač spočiješ ne pa tudi ustaviš.

Vedno manj pa sem prepričan, da je možno človekov karakter povezovati z delom, katerega opravlja. Sploh v današnjih časih. Eno so namreč želje, drugo sila potrebe. Čeprav so še vedno poklici, za katere moraš biti enostavno rojen. In čeprav so že izdelani osebni karakterni profili, po katerih ti že ko ti nekdo omeni, kaj je po poklicu, tako tudi pove kaj privat od njega lahko pričakuješ. Svetle izjeme so seveda povsod, čeprav prej izjema kot pravilo. Srečati poštenega politika, sodnika, odvetnika ali policaja, ki bi to bil tudi v prostem času je utopija. Srečati učitelja, ki ne bi pametoval v prostem času takisto. Srečati birokrata, ki se mu, tudi dobesedno, jebe tudi v prostem času – zelo verjetno. In srečati delavca, ki štanca 8 ur za strojem za 400€ plače in ki nima nobene delnice svojega podjetja – najbolj verjetno.

Sam sem imel to srečo, da sem večino del opravljal, ker so bila moja želja. Nekatera celo še od otroštva. Za večino sem bil celo odlično plačan. Zasluženo seveda. Za nekatera pa nič plačan. Včasih, ker sem se odpovedal plačilu, včasih, ker plačila ni bilo čeprav je bilo. Glede na to, da sem večino časa oddelal v privatnem sektorju, kapitalizmu, toliko bolj občudujem socializem. Katerega še vedno uživajo vsi takšni ali drugačni državni uslužbenci. In čeprav sem se preizkusil tudi v tem sektorju, sem kmalu obupal. Premočno se je vame že vsidral ta privatni sistem, ki mi omogoča istočasno svobodo, kreativnost a tudi vso odgovornost in urnik brez ure. Pač nisem te sorte, da bi šel v pisarno v službo zgolj zato, da bi nekaj ur prebil na netu in prestavil par papirjev pa vmes še kaj privat opravil. Če že ne bi mogel drugače biti koristen tej družbi kot tako, potem raje ne bi nič delal. Kar je še vedno bolje kot škodo.

In ker imam dnevno tako ali drugače opravka s osebami praktično vseh let mladosti, sem poslušal tudi, kateri poklici so po njihovem najbolj zaželjeni. Malo so me sicer razočarali mladinci, ampak jim ne morem zameriti. So pač pod vplivom trenutnih razmer, katere jim mediji prikazujejo. Sčasoma bodo že spoznali za katero delo so v resnici rojeni. Do takrat pa je tukaj prvih 10 najbolj zaželjenih poklicev v naši že polnoletni podalpski, ki pa se še vedno obnaša kot cmerasto slinasto dete :
1. Menedžer – ker so na faksu vzorčni primeri Šrot, Bavčar in podobno delujoči
2. Politik – ker vzorčnih primerov kar noče zmanjkati
3. Brezposelna oseba – ker nadomestilo zavoda + nadomestilo socialne + ostala nadomestila + občasen fuš = tudi čez 1000 € mesečno
4. Mati samohranilka – ker za njenega otroka mastno plačujejo vsi razen matere
5. Policaj – ker modra še ne pomeni modrosti
6. Državni uslužbenec – ker država ne bankrotira
7. Učitelj – ker je plačano število delovnih in prostih dni v letu izenačeno
8. Model – ker je več takšnih, ki plačujejo lepoto ne pa pamet
9. Odvetnik – ker je lažje dobro plačan urejati probleme drugih kot pa brez plačno svoje
10. Zdravnik – ker je bolje, da te čakajo kot da čakaš
Čakal sem in čakal, a ne dočakal. Da bi kdo vsaj omenil, da si želi biti pek, mesar, kmet, mehanik ali katerega od teh poklicev, ki dejansko poganjajo to državo. Sanje pač.

Don Marko M

12 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Najbolj priljubljeni poklici v Sloveniji….

  1. o ti poklici, moji dragi, če bi jaz bila bolj pridna, bi končala pravni faks in končala na sodišču kot sodnica na kazenskem oddelku, ker pa nisem končala in bila samo gimnazijska maturantka (pa tako malo je manjkalo do diplome) sem štartala od čistilke dalje, blo je fajn in zanimivo, to je bila moja šola za življenje…. 😉
    potem pa študij ob delu na drugem faksu, ne nisem pristala na sodišču, pa tudi učiteljca nisem (čeprav bi danes to bila z veseljem, še moj “picek” mali bi rad imel mamo učiteljico, da bi skupaj hodila v šolo) no in ker tistega prvega faksa nisem končala, ker nisem bila zadovoljna z nobeno službo, sploh pa ne s plačo, že celo življenje študiram, no zdaj gre to h kraju, pripravljam se na magistrsko nalogo) služba pa bo , ker smo v takih zlatih časih, ostala po vsej verjetnosti ista, razen ČE slučajno zadenem na lotu, potem pa hojla na potep v ….daleč, daleč
    😉

  2. Mucek jaz vem da si ti priden.Pa tudi poštena barbca če hočeš. 🙂 Mislim da bi moral vsak opraviti to pot od čistilke do direktorja ali vsaj šefa.Potem je lažje razumeti vloge.Ko sem bila še punčka sem terorizirala ostale otroke s svojimi medicinskimi prijemi in to počnem še danes.To je bila moja želja.Včasih res ni lahko in včasih sem tudi čistilka.Čeprav jih imamo posebej.Ampak svojega dela ne zamenjam ker ga res veselo opravljam.Pa še moj medo je deležen prve pomoči iz prve roke.Ti izmerim pritisk? 🙂

  3. čo ko sn bil mali sn pensal da ki bon pilot ko bon velik.zdej pilotiran mojo makino.mi je žena kupla.kr sn teu to jeman.magari tisti cajti ko smo bli vajenci na interevropi so legendarni.

  4. si mona

    daj se hecaj, no….kdo pa sploh rabi pridne….sploh punce…. 😉
    pa ne razumem o kakšne veze omenjaš…do zdaj sem sam prišel povsod brez zvez….sem pač imel srečo, da sem naletel na takšne v glavnem, ki so mi dali možnost….potem pa je itak vse na človeku samemu….dobro pa vem, kako izgleda hoditi v službo in ob tem plačevati za šolanje….zraven pa še ostalo….mislim,da ne bi bilo nič narobe, če bi ta recept probali današnji mladi….namesto, da jih stari samo financirajo za šolo, katero večina itak ne zaključi…..in potem nimajo ne teorije ne prakse ali obratno….bi bilo vse drugače….
    in, spoštovana gospa magistra, ko boš na zasluženem potepu ne pozabi poslati razglednice….saj veš, da tipično podalpsko (pre)gorim od foušarije…. 😆

  5. Ivonca

    tudi v medicini sem se preizkusil in vem, da to ni tako enostavno….ma, vsako delo je častno, če je kvalitetno opravljeno….čeprav, tebe sem si poskušal predstavljati kot kelnerco, trgovko, frizerko, policajko in še kaj, ampak edino kar se mi je zdelo še doživeto videno je bilo to, da bi te gledal kot direktorico svoje firme v tisti standardni obleki, ko bi vsi stali mirno že ko bi slišali tvoj avto na 2km….
    ampak tista dva tedna si tako lepo skrbela (tudi) zame, da ti tega nikoli ne pozabim….
    hvala za ponudbo meritve pritiska, ampak dokler se pritisk sam vzdiguje in pritiska, mislim, da se meritve kar same sproti ok izvajajo…. 🙂

  6. sandi

    res so bili legendarni časi….važno da imaš kar si si želel….mogoče pa ima tvoja žena kak klon kje okoli….mi ne bi škodilo… 🙂

  7. faušarija ali kompatibilnost slovencev? 😉

    nisem še mag, mogoče bom, ČE se bom dovolj potrudila, sem že rahlo utrujena in hočem še v Afriko na Viktorijine slapove, tako po Hemingvejsko, pa z letalom prelet nad slapovi, pa jahanje , pa, če,
    jajajaja, seveda bom pisala razglednico, eno tako, veliko , sladko, vabljivo in potem te bom po epošti vprašala: ali si me vesel ali imaš…. nadaljujem drugič
    😉

  8. folklora, no….tudi za tvojo Afriko…. 😉
    seveda še nisi magistra, ampak boš….ni dvoma….
    razglednice pa bom sigurno vesel….ker sem vesel vsake pošte, ki ni priporočena ali napolnjena s položnico…. 🙂

  9. o ti poklici, moji dragi, če bi jaz bila bolj pridna, bi končala pravni faks in končala na sodišču kot sodnica na kazenskem oddelku, ker pa nisem končala in bila samo gimnazijska maturantka (pa tako malo je manjkalo do diplome) sem štartala od čistilke dalje, blo je fajn in zanimivo, to je bila moja šola za življenje…. 😉
    potem pa študij ob delu na drugem faksu, ne nisem pristala na sodišču, pa tudi učiteljca nisem (čeprav bi danes to bila z veseljem, še moj “picek” mali bi rad imel mamo učiteljico, da bi skupaj hodila v šolo) no in ker tistega prvega faksa nisem končala, ker nisem bila zadovoljna z nobeno službo, sploh pa ne s plačo, že celo življenje študiram, no zdaj gre to h kraju, pripravljam se na magistrsko nalogo) služba pa bo , ker smo v takih zlatih časih, ostala po vsej verjetnosti ista, razen ČE slučajno zadenem na lotu, potem pa hojla na potep v ….daleč, daleč
    😉

Leave a Reply

Your email address will not be published.