So leta res pomembna za uspešnost v svetu glasbe ali tv medijev ? Trdim, da ne. Pa najprej o tv zvezdah. Priznam, malo me je zaneslo v primerjalnosti. Gledanje italijanskih oz. tujih tv show-ov ali slovenskih seveda ni isto. Pa ne zaradi jezika, temveč izvedbe same. In da se ne bi kdo spotikal takoj ob finančno primerjavo navajam, da mislim zgolj o scenarijih in voditeljih. Predvsem voditeljih. Od današnje mlajše mladine sem že (pre)večkrat slišal izjave v stilu ‘daj, kdaj se mislijo tej dosadni starci skipati’. Ne morem jim zameriti. Že zato ne, ker so s to izjavo povedali, da niso pozorno gledali in poslušali oz. so ocenili po videzu. In če slovenska “mladina” pretežno ni spoštljiva do starejših generacij v tem poslu, to ne velja za… mladino v drugih državah. Ko je pred časom umrl Mike Buongiorno, ki je bil v 86 letu do smrti še vedno redno voditeljsko tv aktiven, se mu je poklonila cela Italija in polovica sveta. Allegria, Mike. Bil je pač ikona in poosebljenost televizije v dobrem in slabem. In neomajen dokaz, da leta niso pomembna, stil v letih pa vedno.

V naši podalpski pa izgleda, da že kar načrtno ne dovolijo, da bi kdo od voditeljev na tv prišel skozi in v leta. Enostavno vse stavijo na videz, ne pa na vsebino, kar se še posebej jasno vidi na manjših in komercialnih tv. V naši podalpski pač najemajo po kriteriju, da je lep/a in seveda, da je čim bolj poceni. Slednje velja tudi za radio.
In če se v tujini v zelo izjemnih izjemah že slučajno zgodi, da se v mladinskih oddajah pojavi voditelj mlajši od trideset, je to pri nas praksa. V tujini na tv, ki dajo kaj nase in svoje gledalce, namreč obstaja določeno pravilo stopnjevanja in napredovanja za vodenje show programov. Tako lahko voditelji tja do 35-ega leta, razen izjemnih talentov, a ne pred 30-im, le sanjajo o prime time show, pa tudi drugih oddajah. Kalijo se v otroških in mladinskih oddajah. In le izjemno talentiranim, predvsem pa vrhunsko usposobljenim uspe, da se nekoč zavihtijo na tron.

Njih usposabljanja, kljub nespornemu talentu, preden sploh prvič stopijo v živo pred kamero, traja leta. In kdor je potem v prime timu je zagotovo vrhunski, čeprav brez šolske diplomske izobrazbe. Če ne prej, ga/jo, poleg talenta, zagotovo po usposabljanju krasijo vrline, kot so : splošna razgledanost, fleksibilnost, retorična sposobnost, iznajdljivost, spretnost, pevske in plesne sposobnosti, predvsem pa svojstven prepoznavni stil. Respect ! In koliko slovenskih voditeljev tv show-ov, ne glede na leta, premore navedene vrline ?

Isto izjavo mlajše mladine, kot za voditelje, sem slišal tudi za glasbenike. Le, da si tukaj nisem mogel kaj, razen da prasnem v smeh. Slovenski mlajši mladini se očigledno, po večini, niti ne sanja, da velika večina slovenskih glasbenikov v bistvu živi na račun tistih originalnih starcev, predvsem iz tujine. Sploh, ker plagijatov kar noče zmanjkati. Dokaz so avtorsko najbolje plačani slovenski glasbeniki v samem vrhu Sazas-a. Zelo žalostno pa je, ko slišim mularijo kritizirati, da je nek tuji glasbenik skopiral našega izvajalca. Seveda je tukaj krivda predvsem naših radijev, ki namesto tujih originalov, vrtijo slovenske plagijatske verzije originalov.

Ni naključje, da je Iztok Mlakar letošnji rekorder uradne prodaje plošč. Z lahkoto je pometal z vsemi slovenskimi izvajalci, z Janom Plestenjakom in Sidharto na čelu v njih plagijatih. Čeprav ga je na radiu dosti manj kot omenjenih. Mlakarjev recept je seveda povsem enostaven – človek dela z dušo. In takšna dela se vedno poistovetijo s tistimi, ki jo imajo. Dušo. Pa tudi njega ploščo. O tem koliko denarja zagoni npr. Plestenjak ali Sidharta za ploščo in celostno podobo v primerjavi z Mlakarjem in celotnem izračunu plusa ne bom debatiral, ker si to lahko tudi sam/a brez naporov izračunaš.

In ravno ta recept enostavnosti drži “starce” krepko na vrhu med zvezdami večnosti, pred instant današnjimi zvezdicami. Sploh ker današnje “zvezdice” stavijo le na videz in predelave skladb ravno teh “starcev”. A ne premorejo tiste potrebne lastne originalnosti,izvirnosti, kreativnosti, naravnosti, duše, iskrenosti, otroka v sebi. Kar so temelji dolgotrajnosti. In zastonj je, da šimfajo “starce”, ki naj bi jim bili napoti na poti.
Kdaj so torej tista prava leta, da se prava glasbena ali medijska zvezda umakne iz obtoka? Nikoli, trdim. Ker, prava zvezda sveti tudi po svoji smrti.

Don Marko M