Sliši se neverjetno, a je resnično. Mojemu, tudi mojemu županu Borisu Popoviču, se je pripetila krivica. Spet. Ne razumem, kako je to sploh mogoče. Človek sploh ni fizično nasilen do nikogar. Še besede katere izreče so prej izjemen napor za njega podstrešje in glasilke, tako, da iz tega aspekta lahko izvaja nasilje le nad samim seboj. Kar pa zakonsko ni kaznivo. In spet ne razumem, kako so naša sodišča lahko tako krivična, da so ga obsodila – ker je na glas razmišljal. Dvojna merila sodišč. Medtem, ko ljudstvo od politikov in županov pričakuje, da bodo ja čimbolj na glas kaj modrega povedali, pa po drugi strani tistega, ki tako naredi, kar takoj cepijo z zaporno kaznijo. Ja, tako kot vsako vojno, je tudi to zakuhala – ženska. Petra Vidrih. Ki sama zase pravi, da je po poklicni plati – novinarka. To pa je tudi vse, ker po privatni nima kaj pokazati in povedati o sebi. Ker se Petri nikakor, tudi po zajetnih letih, ni uspelo izstreliti nad novinarsko povprečje, se je odločila… prisluhniti mojemu županu. Priznam, jaz ga ne poslušam, čeprav ga slišim. Včasih. A Petra si je zaželela njegove bližine. Od in na zelo blizu. Iskala je pravega moškega in dobila ga je. Čeprav je od njega hotela vse, je dobila le tisto nekaj več. A dovolj, da ji je moj župan omogočil tistih pet minut slave, katere bi samo s pisanjem novinarskih člankov še dolgo čakala in, po mojem, nikoli dočakala.

Da imam še kako prav ob tej trditvi priča tudi dejstvo, da pet minut slave Petra Vidrih ni doživela z objavo intervjuja z mojim županom, temveč zaradi after party-ja z njim.
Potem, ko je na intervjuju spucala balastna vprašanja, je Petra za konec, zadnje vprašanje, pripravila posladek mojemu županu. Najslajše za konec pač.

“Kako komentirate govorice, da Koper postaja leglo mafije ?”, mu je za konec, modro v belem, oddala.
Mislim, halo, kateri trezen človek pa bi sploh postavil takšno vprašanje. In to še županu. In kakšen je sploh novinar, ki v svojih vprašanjih uporablja govorice. Priznam, moj temperament je adrenalin povzdignil v višave. Naenkrat sem bil užaljen in jezen skupaj.
Užaljen, ker je Petra s tem ‘vprašanjem’ dobesedno vse koperčane označila za mafijce. Jezen pa zaradi istega razloga. Koliko pa je Petra koperčanka pa itak ve tudi sama. Če bo drugih pet minut slave doživela zaradi tožbe opravljanja in razžalitve vseh ali najmanj večine koperčanov, zaradi omenjenega vprašanja, ji bo vsekakor le dodaten plus pred dokončnim minusom.

Se je pa zaradi tega vprašanja vznemiril sodnik ljubljanskega sodišča in mojega župana obsodil na tri mesece zapora, pogojno eno leto. Zaradi opravljanja in razžalitve. In to zato, ker je moj župan Petri rekel, da je bila vinjena, pa ljubica bivše izolske županje, pa še v priročen rojstni kraj jo je poslal.
Ok, to slednjo izjavo mojega župana tudi sam še nisem uspel dešifrirati. Namreč, poslati določeno žensko nekam, čeprav že sama cela tako izgleda….No ja. Vsekakor pa ne vidim nobenega elementa žaljivosti v tej izjavi. Nekaterim pač niti ogledalo ne pomaga.
Sploh pa ne razumem, kakšna žalitev je to, če nekomu rečeš, da je (bil) vinjen ?! Ajde, če bi ji rekel, da je bila pijana kot čep soda. Večkrat. Ampak vinjena. Polovica slovencev je pijanih kot kanta, pa jim nihče nič ne reče. Vprašanje je, koliko je bil trezen sodnik, ko je to sprejel kot dokaz.

In kaj je sploh narobe s tem, če ima Petra rada ženske ? In kaj je narobe, če je ženska ljubica ? Po mojem prav nič. A sodnica je prepričana, da je čisto narobe, če ima ženska rada ženske. Če je ljubica takisto. Kot je narobe, če moški ženski reče, da je ljubica. Vsekakor vzpodbudna utemeljitev za lezbično skupnost. Pa ljubice tudi.
Za nameček pa je sodnik mojega župana še ošvrknil, da bi se moral, kot politična in javna osebnost primerneje obnašati. Pa še prav ima. Župan si ne sme dovoliti se spustiti na takšen ženski osnovni nivo komuniciranja. Ampak po tej logiki in praktično vidnih in slišanih dejanjih, bi moralo sodišče zaporno kaznovati večino naših politikov.
Petra Vidrih zdaj, zaradi takšne razsodbe mojemu županu, hodi (na)okoli kot puran pred dnevom zahvalnosti in vpije, da je zmagovalka. Če bi spila kakšen kozarec manj, bi vsekakor vedela, da je konec šele ko je konec. Pa še takrat obstaja možnost replay-a.

Moj župan republike Palma de Popo se je, seveda, na takšno razsodbo pritožil. Ima pač nos dovolj dolg nos. In z ženskami ima sploh dobre izkušnje. Zadnja, zaenkrat, ki mu je najprej dodobra zagrenila, se mu je tudi finančno odškodninsko oddolžila. Država. Ki je ravno tako vinjena, ima rada ženske in ljubice, za nameček pa jo ravno tako vsi pošiljamo v rostni kraj. A ona je šla korak dlje, za razliko od Petre, v iskanju svojih pet minut slave in mojega župana kar zaprla. Slava se je na koncu, prejšnji teden, spremenila v davek višine 8.000€, katere je izplačala mojemu županu za povzročeno škodo.
Moj župan republike Palma de Popo se je odločil, da bo glavnino zneska namenil žrtvam nasilja, delček pa tudi skladu Ivana, človeka, ki je bil kruto odstranjen le zato, ker je želel narediti sposobno Slovenijo.
Pa bo zaradi te slednje poteze moj župan boljši človek ? Sanje so dovoljene vsakomur. Tudi na prihajajočih volitvah.

Don Marko M