In posledično 29. november, Dan republike, ki se je, tudi kot dela prosta dneva, praznoval 29. in 30. novembra. Ja, SFRJ je imela Jajce. In ponosne, povsod spoštovane, državljane z jajci. Tistega zimskega večera 29. novembra 1943, ko mene ni bilo še v jajcu, je v bosanski vasici Jajce nastal temelj nove države – Narodne federativne republike Jugoslavije, pod okriljem drugega zasedanja AVNOJ-a, ki je kasneje skoraj 50 let uspešno združeval v eno ogromno srce šest različnih narodov in še nekaj več narodnosti. Kako in koliko je bil ta drugi AVNOJ pomemben v svetovnem merilu se je pokazalo že nekaj dni kasneje, ko je bil… potrjen tudi na Teheranski konferenci, obenem pa je postal tudi temelj kasnejše Pariške mirovne konference. Tudi Slovenci, kot del tega procesa, imamo vse razloge biti ponosni na ta del svoje zgodovine, ki je v resnici bil, poleg NOBja, tudi edini pravi del, ko se je slovensko ljudstvo tudi resnično osvobajalo večnega tujega jarma, da bi lahko tako v polni svobodi kasneje živeli skoraj 50 let.
AVNOJ 29. november 1943
Danes ni več skrivnost, da se je tudi Evropa učila od Jugoslavije. Učila se je, kako v vsakdanjiku združevati mnogokulturnost in mnogoverstva in le te izpeljevati na človeški, civiliziran in sprejemljiv način.
Novodobni, tudi slovenski, politiki, pa se trudijo prikazovati nepomembnost zgodovinskega trenutka Jajca, kakor tudi nadaljevanja SFRJ, čeprav jim je, ironično, ravno SFRJ dala vse možnosti, da so danes kjer so. Razen jajc. Še več, trudijo se povsem izbrisati pomembnost SFRJ tudi iz šolskih klopi, da bi lažje prikazovali neko svojo zgodovino. Tisti, ki kritizirajo prejšnji sistem od nastanka dalje, v bistvu le dopovedujeo, da sami niso sposobni ustvariti boljšega.
Ampak, vse dokler preostanek sveta spoštuje to zgodovino in vse dokler se bo pomembnost vseh tistih let selila tudi po ustnem izročilu iz roda v rod, se seveda trudijo zaman. Vedno bo namreč obstajal najmanj določen del naroda, ki se zgodovine lastnega naroda ne sramuje. Ker se takšen narod zaveda, da si le s spoštovanjem lastne zgodovine zasluži prihodnost.
Čeprav se od leta 2002, ko imena Jugoslavija tudi uradno ni več na Balkanu, Dan republike ne praznuje več uradno, pa po republikah bivše skupne Jugoslavije ljudje še vedno praznujejo ta praznik. In začuda, vsako leto jih je celo več na teh shodih. Sporočilo spoštovanju zgodovine ali priznanje nesposobnosti politikov zadnjih let ? Verjetno kar oboje.
SFRJ je bila nedvomno država z vizijo. Ki je imela državljane z vizijo. Zato pa je napredovala in se razvijala. Praznovanje Dneva republike pa je pomenilo tudi praznovanje in spoštovanje svobode. Dobesedno s krvjo prigarane svobode. Pomenilo je tudi zahvalo ohranjanju človeškega dostojanstva. Če ne bi bilo tega zapisanega v zgodovini, potem slovenski narod ne bi vedel, kaj smo nekoč imeli.
In ta praznik je pomenil tudi praznovanje varnosti. Tudi tiste osebne, kamor je všteta zagotovljena spodobna mesečna plača, streha nad glavo, brezplačno šolstvo in vse športno rekreativne dejavnosti, neomejeno število brezplačnih krožkov, zagotovljena penzija.
Predvsem pa je Dan republike pomenil ohranjanje in negovanje bratstva in enotnosti vseh državljanov, vzročno torej medsebojno spoštovanje ne glede narodnost, veroizpoved ali kulturne razlike. Itak je ves smisel v razlikah.
In ja, ta dan smo prav vsi mulčki, z rdečimi rutkami okoli vratu in modro titovko na glavi, hrepeneče čakali, da bi složno po celi SFRJ ponavljali besedilo Pionirske zaprisege :
Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo :
Da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje,
da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo
Da se bom ravnal po zgledu najboljših pionirjev,
da bom spoštoval slavna dejanja partizanov in napredne ljudi sveta, ki žele svobodo in mir
Da bom ljubil svojo domovino, samoupravno Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo,
njene bratske narode in narodnosti in gradil novo življenje, polno sreče in radosti.
Ne, ne kolca se mi po Titovi Jugoslaviji zgolj zato, ker je bila Titova. Ker to, da je umrl Josip Broz Tito je bilo pričakovano. Naravni proces pač. Ker to, da bo po smrti Tita razpadla SFRJ, je bilo tudi pričakovano, čeprav smo upali na vsaj 20 let kasneje. Lakomne in plenilske hijene so pač bile predolgo na preži, da ne bi hitro pokazale pravi obraz. Se mi pa zelo kolca po vrednotah Titove Jugoslavije – (med)človeškem spoštovanju, bratstvu in enotnosti, socialni varnosti, pokončni in ponosni drži naroda. Ampak to kolcanje lahko odpravim tudi z nekaj požirki vode, mar ne, tovariši ?
Vabljen/a si k sodelovanju dobrodelnosti – Podari(mo) brezdomcem tople praznike
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Novak Đoković - da, Nole je postal največji tenisač vseh časov.....
- Svetovni dan kolesarjenja - proti kulturi mask in ZA kulturo kolesarjenja.....
- MO Koper podelila priznanja "Naj športnikom leta 2018" v Areni Bonifika 2019 (foto).....
- Heroji - zgodovinska prva zlata medalja EP košarkarske reprezentance Slovenije !
Misliš, da se po človeškem spoštovanju, bratstvu in enotnosti zelo kolca tudi tistim, ki so zaradi lastnih prepričanj, neskladnih z uradno oblastjo, prenašali kamenje po golem otoku ali svojo mladost preživljali po političnih zaporih?
Je vizija SFRJ, ki jo pogrešaš, nakupovanje kave, limon in banan v Avstriji, prevažanje z avtomobilom izmenično na sode/lihe dneve, polaganje depozita kot dovoljenja za potovanje v tujino in bebavo mahanje z zastavicami ob mimohodu dosmrtnega ljubljenega vodje??
Franc res je kar si napisal. A je tudi res, da je bilo 90% ljudi srečnih, danes je ravno obratno 90% nesrečnih. Boljši sistem (brez političnih strank)od socialistične samoupravne demokracije je edino le BIO-HUMANIZEM!
Franc
a to kar si napisal, je vse, kar ti je SFRJ dala ?….itak, da ti ne verjamem, da ti ni dala nič od tega kar sem napisal, razen, če sam tega nisi hotel…
tudi v tem zapisu sem zapisal svoje videnje in svoje doživete občutke….ne morem namreč opisovati občutke tistih, ki so bili na Golem otoku ali v političnih zaporih, katerih sicer ni bilo več v času moje mladosti….
ampak, kolikor sme bral in slišal iz različnih virov, potem je današnja Slovenija, v polni demokraciji, na moč podobna Golemu otoku….razlika je le v tem, da že skoraj polovica Slovencev nima niti kamenja za prekladanje, hrana pa je identična tisti, katero so uživali na Golem otoku – in to kljub temu, da tej današnji omenjeni Slovenci niso izrekli še nobenega upora našim politikom, čeprav imajo lastno prepričanje….
in ja, ljubše mi je bilo nakupovanje kave, kavbojk in podobnih modnih jajc v tujini, ker je to pač bil luksuz, ki ni imel nič opraviti z osnovnimi življenskimi dobrinami, kot pa danes, ko vse to lahko kupim pred nosom, čeprav ne rabim…..tisti par-nepar pa je bila ena boljših pogruntavščin in čisto ok bi bilo, da se spet uvede, da bo tudi po mestih zrak bolj čist, namesto, da vsak osel rine z avtom dobesedno v trgovino, če le lahko….
če si mahanje z zastavicami Titu jemal osebno kot bebavo dejanje, potem je to seveda tvoj predsodek s katerim, kot vidim, še vedno zelo težko shajaš….veš Franc, saj jaz bi tudi danes šel kateremu od naših voditeljev mahati z zastavico v mimohodu, ampak, dokler mladi mečejo granitne kocke v hram politikov potem je že jasno, da naši politiki dobivajo kar dajejo…
sicer pa si lahko sam odgovoriš na enostavno vprašanje, kako je možno, da je 21 milijonov jugoslovanov v SFRJ, pod Titom, imelo vse moje zapisane vrednote v izvajanje vsak dan, medtem ko v 20 letih same Slovenije še vedno nimamo politika, ki bi vsaj poenotil nekaj manj kot 2 milijona Slovencev, kaj šele, da bi spet na polno obudil vse omenjene vrednote….
tudi tebi prijetno praznovanje pionirske zaprisege….
Ja franc, mogoce je res, da jih je nekaj bilo po golem otoku in politicnih zaporih. Dejstvo pa je, da je sedaj vecina na svobodi in lahko recejo karkoli, samo revni so. Prav tako imajo vsi moznost kupiti kavo in limone ter se voziti z avtomobili, je pa to priblizno vse kar si lahko privoscijo. Vcasih pa so kljub vsemu “pomanjkanju” lahko sli na morje in se tudi posvetili na primer druzini, ne pa cel dan preziveti na sihtu za placo s katero se ne ve ali bos prezivel ali ne bos prezivel. Prej je trpelo 10 000 ljudi, zdaj pa 20 000 000. mislim pa da tudi avtor zelo dobro poudari, da je vse vec ljudi, ki ponovno pricenjajo praznovati ta dan. Dan strpnosti ipd. Ljudem je dovolj nacionalizmov, kvazi kapitalizma, ki je se slabsi kot tisti v zda na zacetku prejsnjega stoletja. In to so ljudje, ki so ziveli v obeh sistemih in jih lahko med seboj primerjajo!
Ni bilo idealno, vendar je bilo kar precej dobro, ce pogledamo ostali svet.
Mucek,zakaj pa moraš vedno vse tako točno napisat? 😉 Si me vrnil v tiste dni,ko sem tudi jaz se vsa tresla ko smo imeli častno Pionirsko prisego.Z mojim medom sva potem šla še pogledat najine slike iz tistega časa.Joj kako smo bili luškani. 😉
Pionirske zaprisege ne bom nikoli pozabil,tudi kasneje mladinske ne.Mogoče takrat nismo imeli današnjega materialnega razkošja,imeli smo pa sigurno vse tiste vrednote katere si zapisal.Danes je to narobe obrnjeno.Lep praznik tistim,ki ga v spominu praznujemo in spoštujemo.Don,snežni pozdrav na Obalo brez snega.Lp
brejker
lahko ti samo čestitam, ker si vse odlično prebral….tudi tisto oz. sploh tisto med vrsticami….
Ivonca
saj veš, da drugače ne znam pisati… 😉
seevda smo bili luštkani, ko smo postajali pionirčki….saj smo še danes….luštkani pionirčki…. 😉 😎
Billy
jaz tudi nikoli ne bom pozabil obeh omenjenih dnevov….pa vsega ostalega tudi ne….in čeprav me včasih spravi v žalost ali veselje, pa ne bom pozabil, da imam v bistvu srečo, da sem oz. živim v obeh državah in lahko primerjave podajam iz osebnih doživetih izkušenj….
uf, sem že mislil, da boš snežnemu pozdravu priložil še tovornjak snega…mogoče pa se vidiva na kakšnem kepanju…morski pozdrav… 😎
Don M., vse kar si napisal, pade na dejstvu, da noben človek, ki je po srcu ljubitelj svobode in demokrat, ne more spoštovati sistema, ki je tako eklatantno kršil človekove pravice – svobodo mišljenja in izražanja, pravico do poštenega sojenja, pravico do svobodnega gibanja in prostosti … pa tudi, oziroma še posebej, če ta ni prizadela direktno njega, ampak druge ljudi.
Daleč od tega, da zagovarjam današnji divji kapitalizem, temelječ na oglaševalskem posiljevanju in potrošništvu, a danes se imam vsaj pravico in svobodo čezenj pritoževati, brez da bi me zato zaprli, imam se pravico iz države izseliti, brez nevarnosti, da me na meji ustrelijo v hrbet in imam pravico odločitve, da se nekam peljem z avtomobilom, ali s kolesom ali grem peš, ne glede na sode/lihe dneve.
In še povsem ekonomski vidik – verjamem, da je bilo ljudem lepo živeti v sistemu, kjer so vsi imeli službo, ne pa dela, prav tako je bilo lepo zgraditi hišo na kredit, ki si ga zaradi hiperinflacije vrnil z eno plačo, in res je bilo lepo ostati brez nakupovalnih dilem, ko je bila na polici le ena vrsta pralnega praška in en tip TV sprejemnika. A žal je ta indija Koromandija, po kateri danes nostalgično hlepimo, propadla skupaj z bankrotom in posledičnim kolapsom države… ceno njene “ekonomske kvalitete življenja”, kakršnakoli je že bila, pa plačujemo danes.
Franc
na takšni stopnji kršenja človekovih pravic, kot je Slovenija danes, ni bila prej v vseh skupnih letih v SFRJ….na to nas velika mati Evropa vsakodnevno opozarja, tudi z že (pre)številnimi izrečenimi kaznimi…..pa ne da misliš resno, ko mi razlagaš, da imamo danes v Sloveniji pravico do poštenega sojenja ?…..
sicer ne vem kako ti, ampak jaz bi, če bi imel na izbiro totalno demokracijo – kar pomeni itak anarhijo, kjer bi lahko nažigal v sistemu brez vrednot in pljuval vse poprek in vsakega na eni strani, ter sistemom vrednot, kjer ne bi smel pljuvati zgolj čez enega in edinega voditelja, raje izbral slednje…..saj veš kako je v naši Sloveniji – vsi lahko vse rečejo, ampak to še nikakor ni spremenilo delovanja naših politikov v propad številnih državljanov…
in verjel ali ne, ampak sam sem v bivši SFRJ imel službo, kjer sem delal, tudi cele dneve…..imel sem tudi po dve, tri službe, ampak takrat to ni bil problem, če si le hotel delati….pošteno si oddelal, pošteno si bil plačan, brez vsakih zamud in balastnih izgovorov delodajalcev….in ja, že takrat sem v glavnem delal v privatnem sektorju, ker mi je v tistih državnih firmah vse prepočasi teklo….
ampak poudarek mojega zapisa itak temelji na vrednotah, katere so danes že v kategoriji neprecenljivosti, takrat pa so bile nekaj povsem običajnega in normalnega že v osnovnem vzgojnem procesu…danes se takšen vzgojni proces namenoma šolsko ukinja, ker naši politiki rabijo do smrti med seboj skregan narod, ne pa složen…in še vedno je dovolj takšnih, ki jim nasedajo, kot da niso že dovolj gorja spočeli v teh 20ih letih….
žal se s tvojo navedbo o plačilu cene ekonomskega življenja današnje SLO, zaradi bivše SFRJ ne morem strinjati…..tudi zato ne, ker je Slovenija v zapuščinski dediščini pobrala dovolj kapitala in pobira še vedno, da bi lahko iz tega stališča več kot dostojno živeli, če….če ne bi večine naši politiki že zagonili, za nameček pa še bili izjemno radodarni v postopkih denacionalizacije…tako zelo radodarni, da se še cel svet čudi in smeji….ta radodarnost pa je seveda pomenila na drugi strani siromašenje vsega, tudi tistega, kar so naši partizani, dedje, očetje v SFRJ z lastnimi žulji ustvarili….
še sam sem proti koncu hodil tudi na delovne brigade in ko danes gledam, kako si npr. Telekom ipd. lastniško grabijo in delijo tisto, kar je oz. smo ljudstvo lastnoročno ustvarjalo (kopalo ročno celo omrežje po Sloveniji), potem mi je le še bolj jasno, kakšno neprecenljivo ceno je imelo ljudstvo SFRJ v svoji slogi in vrednotah…..
rad bi, zelo rad, če si lahko dovoliš mi pokazati vsaj en račun iz SFRJ, katerega naj bi Slovenija še danes odplačevala….Sloveniji se tako dobro, kot v SFRJ ni godilo nikoli prej in se ji ne bo nikoli kasneje….lahko pa te začnejo skrbeti računi, katere nam in jih še bo, v polni demokraciji, izstavila, izstavlja in bo še leta izstavljala naša nova mati EU….obstaja namreč vsa verjetnost, da nas bodo čez leta tudi lastni otroci kleli po dolgem in počez zato, ker jim nismo zapustili, razen puhle demokracije, nič moralnih vrednot, zato pa neskončne dolgove do EU….
si se ti boril za kaj takšnega?…..
Vegrad je bil kot Goli otok in še veliko takih.
Stopnja kršenja človkovih pravic??!!?? Danes se ukvarjamo z hudimi kršitvami človekovih pravic, ki homoseksualcem ne pustijo posvajati otrok, in romom, da taborijo na tuji zemlji, takrat pa so ljudi zaradi drugačnega prepričanja zaprli za več let v zapor brez sojenja odpeljali na Goli otok!!! Predstavljaj si, da živiš v SFRJ in ta blog pišeš kot nostalgijo po Avstro Ogrski. Danes se lahko svobodno izražava in piševa (skoraj) karkoli, takrat bi pa za kaj takega nemudoma iginil iz svojega okolja in se čez nekaj let vrnil z “delovnega dopusta” na golem otoku. In tu ne govorimo zgolj o cenzuri svobode mišljenja in izražanja ampak o ovečletnem odvzemu prostosti kot posledico tega! Ljudje, odprite oči realnosti!
Danes smo daleč od popolnega sistema, a se lahko svobodno izražamo, brez skrbi pritožujemo čez sistem, oblast in domovino, kot to ti počneš zgoraj, pa se nam ne bo skrivil las na glavi. Bodi hvaležen, za to, ker v sistemu, o katerem s takšno nostalgijo pišeš, tega ne bi mogel početi. Temu se namreč reče svoboda.
Ekonomija, še enkrat – se spomniš hiperinflacije in ostalega sranja ob sesuvanju sistema? Če bi ekonomski sistem deloval, bi še danes živeli v socialističnem raju. O ekonomski učinkovitosti samoupravnega socializma pa ti vse pove primerjava standardov med Slovenijo in Avstrijo. Kakšna je razlika? Zgolj v 60 let SFRJ (in dobrih 20 kraljevine). In kje smo mi ter kje oni ….
Recimo,da je bil samoupravni socializem -človeški -politični sistem.Občutek vladanja delavcev je bil za večino nedvomno dober.Čeprav je bilo to “vladanje”le navidezno.Kljub vsemu je bil SS
predvsem političen in ne ekonomsko učinkovit sistem,Glavna pomanjklivost in tudi glavni vzrok propada Jugoslavije je bila ekonomska neučinkovitost samoupravljanja ne glede na nacionalizme,iskrivljeno demokracijo itd.
Toženje za dobrimi starimi časi-naše mladosti- je razumljivo in ni nič slabega.Moramo pa biti realni,zaenkrat človeštvo še ni iznašlo učinkovit ekonomski sistem -razen kapitalizma z veliko demokracije-ki bi bil zmožen sebe preživeti.Primeri so vsakomur jasni-S.koreja,Albanija,Kuba,SSSR- niso imeli šans zaradi ekonomike.
Forestina
ja, Vegrad in podobni so še dosti hujši od Golega otoka….cel kup, zanimivo, predvsem podjetij v (so)lasti države se požvižga na vrednote in pravice delavcev….prava demokracija, ni kaj….
Franc
sorči, ampak tudi drugič te bom opozoril, da ta zapis ni nastal zaradi nostalgije po SFRJ, kar sem sicer dovolj jasno na koncu zapisa navedel, pač pa zaradi vrednot, ki so krasile ljudi, torej skupnost v SFRJ….
glede primerjave kršenja človekovih pravic, pa si sam lepo potrdil moje spoznanje….o Golem otoku verjetno nimava ne ti ne jaz kaj dosti pravice soditi, ker ne ti ne jaz nisva bila tam, še manj pa točno veva, zakaj je kdo tam končal….
si pa dovolj jasno povedal edini možen razlog, zakaj je kdo tam lahko končal….danes sicer lahko vsak klobasa in udriha tudi po zgodovini, ki mu je omogočila, da sploh piše kaj javno, tudi komentarje, ampak ljudje nimamo skoraj več nobenih življenskih pravic…..
in ja, lepo si ugotovil in potrdil mojo navedbo – v “samostojni” Sloveniji sicer res lahko govoriš kar hočeš, tudi na sodišču lahko končaš zaradi svojih izjav in mastno plačuješ, namesto na Golem otoku….si pa dovolj jasno pritrdil, da je danes, v kao neki svobodni demokraciji, raznolikost kršitev človekovih pravic bistveno, bistveno zajetnejša in pestrejša, kot je bila v SFRJ…takrat edino ni bilo zaželjeno vpiti čez čez Tita in/ali Partijo, kar je po svoje logično, upoštevajoč, da so nas partizani osvobodili prvič v zgodovini slovenskega naroda….o tistih, ki ne spoštujejo osvoboditeljev lastnega naroda, pa mi je škoda izgubljati besed, ker takšni ne spoštujejo niti sebe….
in še enkrat Franc, žal mi je, da vse obračaš na materialnost, tudi v primerjavi z Avstrijo….ampak, če že hočeš….danes smo že 20 let v EU skupnosti in slovenski materialni standard se še vedno ni približal tistemu Avstrije, niti Italije, čeprav ni hiper inflacije, ki je na samem koncu, po več kot 45 letih, “krasila” SFRJ….se je pa zato v zgolj 20 letih današnje Slovenije bistveno in drastično povečala stopnja revščine, katere ni bilo ne v SFRJ, niti je ni v Avstriji ali Italiji v takšnih dimenzijah v tako kratkem času…..
pa ti še enkrat zelo jasno ponovim, čeprav se nerad ponavljam….osnovno sporočilo mojega zapisa, sicer dovolj jasno zapisano, je v tem, da se mi kolca po človeških vrednotah, ki so krasile skupnost SFRJ in katere sem jasno navedel….kakor tudi, da so le te danes povečini le še nek daljni lep spomin…..in čeprav je spomin na te vrednote lep, pa je današnji pogled na svobodno demokracijo primerjalno žalosten….
žak
sem realen….ne kolca se mi po ekonomskem sistemu SFRJ, ampak, kot sem jasno napisal, po človeških vrednotah v SFRJ….in poskušam dojeti ali je (ne)realno danes, po 20ih letih, v Sloveniji pričakovati takšne človeške vrednote skupnosti….
Uf, danes pa je bila vroča žerjavica.Komentar na dialoge ni potreben, ker preprosto verjamem, da generacija, ki je živela v enem in drugem sistemu zelo dobro ve, kaj je ustvarjalec bloga z zapisom želel poudariti.
Iz zapisa kritikov posta pa je evidentno, da jim je bistvo zapisanega skrito očem, v podajanju svojih drugačnih pogledov pa so nestrpni in agresivni, na trenutke tudi žaljivi. To pa je realnost današnjega sistema v naši prelepi Sloveniji.Žal!!!
Bo kar držalo, da je kar nekaj akterjev v naši podalpski še iz sistema SFRJ, bi pa želela opomniti kritike, da večina njihovih oprod izhaja iz mnogo mlajše generacije, ki so v želji za “veliko zgodbo o uspehu” pripravljeni narediti marsikaj. In to tudi naredijo!
Pa še to – v prejšnem sistemu sem delala v velikem in močnem podjetju, v katerem so kar nekaj vodilnih mest zasedali ljudje, ki so nam vsem na očeh živeli v istospolni zvezi.Pa se nikomur ni (hvalabogu) zgodilo nič slabega.Za razliko od danes, ko si nestrpneži demokracijo predstavljajo tako, da sredi ulice drugače čutečega brutalno pretepejo.
Dragi Marko, pusti ove budale, nacionaliste,glupane koji su zaboravili sve dobro iz bivše države, pamte samo loše , kao npr. nestašicu kafe, koja je trajala – koliko ? 40 godina???? ne, dragi moji, trajala je godinu dana – ali se uprkos “nestašici”, pila svaki dan !
Svaka rasprava o tome, kako nam je bilo tada, i kako je sada, me podsjeti na ovaj vic :
Razgovaraju Amerikanac i Jugosloven :
Pita Amerikanac Jugoslovena : Možeš li ti da izadjes na ulicu iz sveg glasa se deres : dole Tito, dole Partija; da psuješ drzavu, da pricas protiv sistema………… ?
Kaže Jugovic : Aaaaa, ne mogu, ne smijem………….
Opet Amerikanac: e vidis,a ja sve to mogu
Pita njega Jugosloven : A mozes li ti ovako, da se napijes veceras , pa ni ne stignes do kuce, legnes na klupu u parku, i spavas ?
Kaze Amer : Ne, ne mogu !
Onda pita Jugosloven : A mozes li ti da tako mamuran ujutro ne odes na posao, javis samo da si bolestan….. ?
Amer uzasnuto : Neeeeee, ne mogu !
Opet pita Jugosloven : A i ako si bolestan, imaš li zdravstveno osiguranje, dobiješ li sve lijekove besplatno………….?
Amerikanac opet :Neeeeee !
Kaže Jugosloven : Pa vidiš brate, ja sve to imam, i mogu, i zašto bih ja onda psovao državu ???
alenka
bistvo je očem skrito le, če si hoče kdo zatiskati oči…..ampak zaradi zanemarljive manjšine, kot je jurček murček, ki takrat še niti ni bil roojen in katerega v resnici moti itak le, da smo se večina lahko tudi lepo imeli, se zgodovina ne bo spremenila….
Draga Lara
ma ne brini, snalazim se odlično i sa gorim slučajevima, koji ne znaju smanjiti doživljaj…nije, da su oni zaboravili, nego nisu živeli onog vremena, neki jer su se kasnije rodili i sad bi oni, da promene ono, što niko ne može promeniti…. 😉
bratstva i jedinstva je bilo i bit če ga, kao i ljudi duše, što najbolje znam svaki put, kad krenem malo u šetnju do moje rodbine i prijatelja, kojih praktički ima i u večini sadanšjih država bivše zajedne SFRJ….
haha, dobar ti je ovaj standardno jugo – američki kontrizam vica, koji na životno jednostavan način ispriča sav smisao….što si može, pored engleskog, dozvoliti jedino još balkanski humor….i to je jedan dio zajedničke istorije, koji ostaje i ostače….
lep pozdrav u Sarajevo iz Kopra
Don Marko M,se opravičujem, ker si bom dovolila še enkrat komentirati Jurijev zapis in je odgovor pravzaprav namenjen njemu.
Juri, le nekaj let sem starejša od tebe, tako da sva prejšnji sistem užila več ali manj v enakem obdobju. Plus-minus nekaj let!V času študija smo odpirali skupaj s profesorji teme, ki so bile vse kaj drugega, kot plavanje s tokom,če lahko uporabim tvojo terminologijo. S polno odgovornostjo te obveščam, da so taisti akademiki v slovenskem prostoru prisotni s svojim stasom, še toliko bolj pa s svojim glasom,še danes.Zelo močno!Zelo konstruktivno!In če pozorno poslušaš njihov glas, kot veliki HUMANISTI še danes zagovarjajo glasno in jasno vse kar so nas učili tudi takrat:pomembnost vsakega posameznika, čutno in intenzivno dojemanje vsega okoli sebe in predvsem globoko spoštovanje človekovega dostojanstva. No, v tvojih zapisih Juri(z vsem spoštovanjem), mi kot zaprisežen humanist tukaj nekje zmanjkaš??!
V vsaki družbi najdemo (pa bom ponovno uporabila tvoje besede-brez zamere)posameznike, ki v svoji mentalni majhnosti storijo in razmišljajo, kot jim je zaukazano. Tudi danes!Npr. grupa nasilnežev, katera je napadla gejevsko skupnost sredi Ljubljane,ali pa grupa nestrpnežev, katera je brutalno pretepla temnopolte, prav tako sredi Ljubljane….no, pa se ozrimo še malo na drugo stran…obračunavanje posameznih predstavnikov različnih političnih opcij ( leve, desne, pa še tiste nekje vmes)- med seboj!Na trenutke zelo brutalno! In vse to tukaj in danes!
Kot zaprisežen humanist pa bi moral prepoznati bistvo zapisa ustvarjalca bloga, pa ga žal nisi. Prav tako pa menim, da si nihče ne more vzeti pravice in kar tako počez obsojati, da vse, ki so bili v prejšnjem sistemu ustvarjalni in sami s sabo ter z okoljem- nekateri bolj, nekateri manj-v ravnovesju, obsoja ter jim pripisuje “mentalno majhnost”.
Alenka
nič se opravičevat….ker to na mojem blogu ni potrebno početi nikomur, ki v smiselni in zdravi komunikaciji sprošča zdravo energijo medušesnega organa na okolju prijazen način….
Jaz sem še kar ponosna pionirka. 🙂 Med mladince namreč nisem bila nikoli sprejeta, ker so te “obrede” prehitro ukinili.
Plujem
kot pionirki ti že po avtomatizmu pripada tudi status mladinke….ponosne seveda….in jaz sem ponosen na takšne mladinke…. 😉 😎
Hvala, hvala. 🙂 😀