Drugačen intervju o Maticu sledi v nadaljevanju. Drugačen zato, ker sem ga povprašal o vsem, samo o službi ne. O slednji in njegovih podvigih si itak lahko prebereš, tudi dnevno, v vseh možnih medijih. Redki so tisti, sploh v naši mali podalpski, katerih zasebno prikazovanje je sinhronizirano s službenim in obratno. Torej takšnih, ki so enostavno takšni, kakor jih obrneš, ne glede na trenutek dneva ali postavitev v njem. In Matic je eden teh….
Zato pa sem ga povabil na svoj blog. Matic je v bistvu tako drugačen ravno zaradi svoje enostavnosti, katera pa vsebuje… jedrsko energijo samopolnjenj s katero prikazuje, da je življenje v bistvu enostavno. Enostavno, če slediš svojim sanjam, uporniškem duhu v nadgradnjah in seveda čutom do sočloveka in narave.
Kot sogovornik je Matic eden tistih, kot novinarji radi rečemo, hvaležnih, ki se ne izmika v odgovorih, predvsem pa razume vprašanja večplastno, kar sicer ob njegovi splošni razgledanosti ni čudež, posebnost pač.
V nadaljevanju boš tako lahko spoznal/a, da je Matic, kljub službeni profesionalnosti, zasebno človek, ki se veseli življenja, novih (spo)znanj in spoštuje drugačnost. Da je odličen retorik itak ni dvoma. A svojo spretnost retorike je nekoč začel piliti bolj zadržano in tiho. In potem se je zgodilo….
Kot mladostnik se baje nisi ravno izpostavljal, čeprav si, očitno, okolje vsrkaval v opazovanju. Kateri je bil tisti prelomni trenutek, ki je tvoj, do takrat v ilegali, revolucionarni duh, pognal na površje, kot je danes javnosti na očeh ?
Dva trenutka sta bila definitivno usodna. Najprej prehod iz OŠ v Gimnazijo, ko sem imel samega sebe kot zadržanega in plahega fanta dovolj in sem šel do frizerja, si naredil Limahl frizuro in prvi dan na novi šoli začel aktivno spoznavati nove prijatelje.
Drugi trenutek pa je bil čas dolgočasja na fakulteti v 2. letniku, ko sem se prijavil na avdicijo za špikerja Radia Študent, prišel skozi prvo sito in potem na lastno veliko presenečenje tudi skozi drugo sito in postal ponosni član ekipe RŠa. V resnici so bili najboljši časi tega radia že malo mimo, vendar sem padel v družbo odbitih, inteligentnih, zabavnih in r’n’r-a polnih ljudi. Tako recimo …
Tatooji so tvoj fetiš. Kaj te je prepričalo v teh kožnih poslikavah ?
Ideja je bila stara, samo nikoli nisem imel ne sredstev, ne načina, kako bi to uresničil. Bolj neka otroška ideja. Potem je prišel novozelandski film Nekoč so bili bojevniki in jasno je bilo, da moram tudi sam do mojstra tetoviranja. Tako je nastal prvi izdelek na hrbtu, ki ga seveda večina ne pozna, ker ne paradiram redno brez majice okoli. Drugi pa za 30. rojstni dan, darilo samemu sebi, na roki. Oba motiva sem naredil sam in prisegam na črne tribalizme. V pripravi je tretji tatu, ki bo na rami.
Dajva poskusiti rešiti (še) vedno sporno dilemo. Sta pekel in raj sorodnika, porotnika ali nasprotnika ?
O madona! To je pa filozofsko vprašanje, ane? Ne verjamem ne v pekel in ne v raj, vem pa, da so nasprotja nujna, da sploh vemo kaj je ena stran. Ni bele brez črne, ni dneva brez noči. Torej sklep: verjetno sorodnika.
Verjameš, da si bil ti pred teboj in, da boš ti po tebi, ne glede na vizuelno podobo ?
Da. Verjamem trdno v reinkarnacijo, če sem te seveda prav razumel. Oziroma takole – tako sem te razumel, zato tudi tako odgovarjam.
Morje ima v sebi neslutene razsežnosti. Mene navdihne tudi s tem, da mi že potopljen prst v morje omogoča dotik z nekom na drugem koncu sveta. Koliko tvojega značaja lahko primerjaš z morjem ?
Uh, zdaj si zadel v mehko tkivo, tukaj sem občutljiv. Ne prenašam dobro mraza, sem narejen za toploto. Morje in božanje sončnih žarkov gresta nekako skupaj. Tukaj nekje pa se začne tudi moja ljubezen do morja, zaradi potapljanja. Sem čisti rekreativec glede potapljanja na dah in tudi avtonomnega tauhanja, vendar čutim močno povezanost z morjem, ki je moje prastanje. Tam sem doma, čeprav grem redko domov, enkrat letno.
Fizična kondicija je pomembna za psihično stabilnost. Koliko je šport dal tebi in koliko ti športu ?
Mah, rad se hvalim s svojimi treningi, vendar je vse skupaj bolj napaberkovano. Moj šport mladosti je bil rokomet, ker nas je telovadni učitelj želel narediti za resne in smo resno trenirali. Mene je postavil na desno krilo, čeprav sem desničar. Sem pa hitro tekel v kontro. Potem sem se nasadil na kolega vratarja s svojo ledvico – to je treba biti malo akrobata – ledvico počil in konec rokometa. Bilo je tudi obdobje tenisa, squasha, badmintona, košarke, nekaj nogometa, vse malo brez veze. Potem pa tale epizoda okoli karateja, ki se s prekinitvami vleče zdaj že 5 ali 6 let. V bistvu nič ne znam, sem začetnik, vendar se rad hvalim. Trenutno uživam v samoobrambi, ampak sem spet na začetku.
Eni ga začnejo, kot bi bilo jutranje vstajanje samoumevno, spet eni, so zahvalni za dano možnost novega dne. Brez koga ali česa se tvoj dan praviloma ne začne in/ali konča ?
Brez koga se ne začne/konča – moje žene Jerneje, brez česa se ne začne/konča …očitno cigarete.
Meni Woke up this morning od Nazarethov ali katerakoli od Stonesov v trenutku premeša adrenalin, ne glede na trenutek. Pa ti, koliko te glasba nabilda adrenalinsko in katera ?
Uh, trenutno kombinacija gothic metal in slovenski hip-hop. Recimo za zjutraj Nightwish in takoj zatem Kosta in Bagra, potem Therion in Slon in sadež. Dela adrenalin na polno na muziko, seveda.
Prazna vreča, baje, ne stoji pokonci. Ti hrana predstavlja mašilo ali pomembno opravilo in kateri se nikoli ne bi odrekel ?
Slabo. Jem ob čudnih urah in pogosto čudne zadeve – beri sendviče s Petrola, rogljičke, čokoladice iz avtomatov in pizze. Ni časa. Kadar kuham, kar je zadnje čase redko, pa z užitkom in učinkovito, to pa pomeni hitro in okusno. Vsaj tako pravi žena. Pogosto greva kam ven, ampak na izi, okolica ljubljanskih Fužin nudi simpatične kote za mini večerje.
Tehnologija spreminja tempo življenja, če seveda sami hočemo tako. Te imajo internet, gsm in tv v dirigiranju ali ti njih ?
Različno. Internet povsem – status odvisnika, gsm delno – sem hladen do raznih novodobnih sranj z internetom in ne vem čem, vendar ga skoraj izključno uporabljam za telefoniranje in kak SMS vmes, TV – hladno, ga nimam, ne podpiram, najbolj neumen medij na svetu, v lokalu pogledam kako nogometno ali košarkaško tekmo.
Bobni so bili tisti, ki so se prvi razpasli med človeštvom in držijo ritem še danes. Kateri glasbeni instrument pa tebe vedno znova navduši ?
Haha, zadel si – srednjeročni načrt so električni bobni, ko bomo imeli več prostora, več denarja in več časa, torej čez 30 let. Vendar da, bobni! Khm, drugače ne znam bobnati, nimam pojma. Se bom naučil. Recimo.
Si koga oz. česa športni navijač in kako strasten ?
Karkoli skoraj….. atletika in mitingi, skoki in Planica, nogomet in svetovna prvenstva, košarka in naša reprezentanca, hokej – Jesenice, rokomet – Slovan in Krim, klubski nogomet – v Sloveniji ni več kluba, zato AC Roma, Liverpool in Barcelona, drugje pa za naše, vedno.Vse pa kar strastno in glasno, na tekmi praviloma izgubim glas.
Ob katerih priložnostih ti nepozabno steče po grlu bodisi kozarec wiskija, piva, vina ali skodelica kave ?
Alkohola skoraj ne pijem, poleti kak bandidos ali pozimi kak teranov liker (lastna proizvodnja moje žene). Viski je doma, pa že dolgo sameva. Kava pa vsak dan, neprestano. Od jutranje prve turške, preko dneva, 5-6 obvezno. Odvisnik.
Odgovor na katero vprašanje imaš že leta pripravljen, pa ti vprašanja zanj ni še nihče zastavil ?
Ne, smrti se ne bojim.
Katero prevozno sredstvo ti omogoča praktičnost, katero užitek, katero oboje ?
Nimam vozniškega, me ni nikoli zanimalo več kot do 17 ure, potem je zmanjkalo denarja. Praktična sta avtobus in taksi, užitek pa bicikel in vožnja z avtom na izlet, ker avto drugače imava. Kdo vozi, vam je že jasno.
Pot od dna do vrha je praviloma daljša, kot od vrha do dna. Si upaš poleteti v globino z bungee jumping-om ?
Ne. Imam strah pred višino. Ni šans.
Mene, zaradi oprijemljivosti in nepraktičnosti nošenja (na)okoli, navdušujejo peščene ure. Pa ti, nosiš ročno uro, ker si suženj časa ali ljubitelj nakita ?
Vedno nosim uro, razen doma. Imam fetiš na ročne ure (in tudi drug moški nakit). Hm, suženj časa … mogoče tudi malo, ker zelo cenim točnost in mrzim zamujanje. Za novo leto sem si privoščil vojaško uro KHS, ker je mega.
Do kulture in običajev katerega naroda gojiš posebne simpatije ?
Do Tibeta, ameriških Indijancev in Maorov vsekakor.
Katere osebe so, po obdobjih, najglobje dodatno oblikovale tvojo osebnost ?
Buda Šakjamuni, Heraklit, Jezus, Henri de Toulouse-Loutrec, Henri Matisse, Gustav Klimt, XIV. Dalajlama, Martin Luther King.
Tvoj življenski moto, katerega utegne povzeti tudi kateri od bralcev, je ?
Nesposobni so sposobni onesposobiti sposobne.
Do Matica pa se lahko spletno priklikaš tuditukaj in/ali tukaj
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Zgodba za vsak dan......
- Originalne slike, katere je Antoine de Saint-Exupéry naslikal za Malega princa
- Yes, we can !
- Vojko pripoveduje - zgodba, po kateri boš lažje razumel/a svojo srečo
Tako tekoče me je osvežil ta intervju v tem vremenu.Pohvala obema.
Mucek,to je super.Naslednjič bom jaz tebe intervjuvala. 😉
Don,še dobro,da si napisal na začetku da je drugačen intervju,ker sem že skoraj pomislil,da bo spet kaj službenega.Ta mesec imam mesec nebranja resnih tematik,zato.Matic je zanimiva oseba,sam če ga ne bodo pokvarili.Lp
Intervujev običajno ne komentiram, a tokrat moram reči, da je sogovornik res pravi človek na mestu – če bi bilo več takšnih na svetu, bi nam bilo lepše.
Ivonca
pa kakšen intervju bi ti še…že tako me intervjuvaš vsaj 3x na teden…. 😎
ja…morš met ta pravga kandidata…pa nastane tak fleten …svež intervju..šeeeee.tako naprej
Meni sta vidva oba hude face 😉
Žana
mene pa je osvežil tvoj komentar…
Billy
nekateri se ne kvarijo….a ne bereš resnih tematik ta mesec?…no ja, saj zdaj ga bo kmalu konec, počitnice in to….sicer pa, Billy, kje pa se sploh da prebrati resne tematike v naših medijih….
tina
če pa prav moraš reči, potem pa naj bo tako….
ana bolka
tnx…pa ja, pravega….itak same takšne iščem, zato pa je tako malo intervjujev na mojem blogu… 😎
Lover girl
saj ne, da tega ne bi vedel, ampak, če ti tako rečeš zveni dosti bolj fensi… 😎