Družinski zakonik – končno malo pameti

Ko sem že skoraj dvignil roke od naših politikov, so me vsaj nekateri med njimi za kratko prepričali, da nekaj zdrave pameti in življenskosti pa le še premorejo. Družinski zakonik je sprejet. To je odlična novica. Družina je poglavitna celica vsake države in prvi predpogoj, da država sploh lahko uspešno deluje. Če je ta družina še skupek treznih družinskih članov, odprtih, razgledanih, samozavestnih in strpnih staršev, ki tako vzgajajo svoje otroke, potem je to nekaj, kar si želi voditelj vsake države. Ta novi družinski zakonik je usmerjen v takšen način. Ustvarjalci zakonika so tokrat ustregli praktično vsem, tako levim, kot desnim, predvsem pa družinam….
Včeraj sem si tudi jaz, za dobro urco, ogled(ov)al argumentacije naših poslancev pred sprejetjem DZ. Zagovornikom zakonika v bistvu tudi ni bilo potrebno nič povedati, saj je že vse zapisano v zakoniku. Se je pa stend up komedija nadaljevala pri nasprotnikih zakonika.

Osmešili so se. Kot so se nekaj dni prej katoliški zagovorniki na shodu za “podporo družini”, kjer je prednjačila izjava Primca “Smo butara s 63.000 vejami”, s čimer je več kot nazorno prikazal in povezal inkvizicijske čase neke zgodovine človeštva, katere si želi s svojimi pristaši videti tudi v tej Sloveniji. V bistvu me je bilo v tistih trenutkih sram, da sem Slovenec.
Nič slabše je niso odnesli poslanci nasprotniki zakonika, ki so hiteli argumentirati v istem tonu. Hja no, argumentirati. V bistvu niso imeli kaj argumentirati, ker je bilo več kot očitno, da kvasijo nebuloze in še več, da si sploh niso prebrali končnega osnutka DZ. Kot sem rekel, osmešili so se. Žalostno pa je, da jih za to plačujemo.

Povsem očitno je tudi, da so nasprotniki, 95 % njih je katoličanov, prejeli krepko zaušnico tako od Bog-a, kot od Jezusa Kristusa hkrati in če tokrat ne bodo hoteli razumeti, kaj sta jim sporočila, potem jim res ni več pomoči.
Tokrat ne bom linkal novega DZ, ker si ga lahko vsak poišče na spletnih vladnih straneh. Bom pa povedal svoje mnenje, kaj bi lahko bilo drugače zapisano, seveda ob upoštevanju zavedanja, da noben zakon ne more zadovoljiti vseh, kakor tudi, da si zadovoljstvo svojega življenja vsak sam kreira.

Najpomembnejše zagotovo je, da bo družina poslej še bolj zaščitena, kot je bila po stari zakonodaji. Neprimerno bolj bodo zaščiteni tudi otroci in njih pravice. Mogoče še najbolj zaščitene pa bodo ženske. Kdor je še mislil, da se otroke vzgaja zgolj s tepežem in drugimi ponižujočimi prejemi, no takšni lahko takoj prenehajo s temi metodami, ker so po novem zakoniku enostavno prepovedane in temu primerno kaznive. S to potezo smo celo preskočili marsikatero evropsko državo.

Otroku se tudi ne bo več potrebno izreči, pri katerem od staršev želi živeti, v primeru ločitve, če tega sam ne bo želel. V kolikor se sam ne bo izjasnil, bo odločilo sodišče. Ta del sicer malo bode v oči, saj je v Sloveniji sodna praksa še vedno takšna, da sodišča na vse kreplje porivajo otroka k materam v primeru ločitve in to ne glede, ali je mati primerna ali ne. Mogoče pa se bo z novim zakonikom spremenil tudi pogled sodišč v odločanju, kar bi sicer bilo edino pravilno.

Poslej bodo lahko tudi partnerja istospolne skupnosti posvojila otroka, ampak le tistega, katerega utegne pripeljati s seboj eden od partnerjev iz prejšnje zveze. Seveda bodo tudi tukaj možne manipulacije, ampak najpomembnejše je, da bo otrok zaščiten.
Po novem bo poroka, torej začetek zakonske skupnosti med moškim in žensko, izvedljiva tudi brez poročnih prič, če jih ne bosta želela imeti. Bodo pa zelo otežene, v kontrolah, morebitni nameni zlorab porok, kjer je bil prvotni partnerjev cilj pridobitev državljanstva na osnovi poroke.

Mogoče celo najpomembnejša za marsikoga pa bo po novem – preporočna pogodba. Torej pogodba, ki bo že pred poroko lahko zelo jasno zapisala, če jo bosta partnerja seveda hotela, kdo od bodočih zakoncev kaj materialnega prinaša v skupnost in ta lastnina, zapisana v tej pogodbi, ne bo predmet delitve pri morebitni bodoči razvezi. Po domače – kar si prinesel v zakon, tega ti žena ali mož ne moreta vzeti niti v ločitvi. Tistim materialnim preračunljivkam ta del seveda ne bo ravno v veselje. Za razvezo pa bo poslej zadostoval tudi notarski zapis, namesto dribljanj po sodišču.Bo pa zato razveza bistveno dražja zadeva, saj bo moral predlagatelj ločitve drugemu partnerju plačevati preživnino, poleg tiste za otroke, v kolikor le ta ne bo imel sredstev za preživljanje.

V bistvu me motita v tem zakoniku zgolj dve stvari.
Prva je zelo ohlapna navedba možnega razloga razveze, ki pravi, da za razvezo zadostuje že, če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna. Torej nobene natančnejše definicije, kaj naj bi nevzdržnost pomenila. Za nekoga je lahko  nevzdržno že to, da partner hodi na rekreacijo, za drugega če jih dobi s kolom po hrbtu. Torej, namesto, da bi ljudi učili, da je zakonska skupnost poligon nenehnih usklajevanj, kjer se vreme konstantno spreminja, se je raje ponudila možnost, da se od družine vzdigne roke v prvi napovedi nevihte.
In druga je ta, da zakonik (še vedno) prepušča preveč pristojnosti CSD-jem, sploh glede primerov vezanih na otroke, tudi v primerih razvez. Dejstvo je, da so slovenski CSD-ji na tem področju 100 let za kačami, torej povsem nestrokovni, čeprav bi lahko z lučjo pri belem dnevu našel kakšno uslužbenko CSD, ki se res spozna na te zadeve in dela res v interesu otroka. CSD-jem bi, po mojem, morali povsem odvzeti vse pravice pri podajanjih mnenj in razsojanj, ko gre za otroke, saj so do sedaj ravno oni uničili največ otrok v razvezah.

Še dosti tega, v glavnem dobrodošlega in vzpodbudnega, je zapisanega v novem DZ in zato ti res predlagam, da si vzameš čas in ga prebereš. Nikoli ne veš, kdaj ga boš rabil.
Za konec pa še ena (žalostna) novica za nasprotnike DZ – referenduma tokrat ne bo !

Don Marko M

Deli:

11 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Družinski zakonik – končno malo pameti

  1. In kdo je teb rekel da ne bo referenduma.Mi ki se borimo za pravo slovensko družino smo že začel podpise zbirat za referendum ker takšn podn od zakonika ne sme stopt v veljavo nikol v Sloveniji.

  2. kaj ne poveš….pa jaz sem ti povedal, da referenduma tokrat ne bo….ma daj in katera je po tvojem prava slovenska družina ? ….mogoče ti bo pomagalo, če prebereš moj prejšnji zapis….
    in kaj naj bi sploh bilo narobe s tem DZ po tvojem ?….v vsej pameti boš pa že zložil en zasilen argument….
    podpise pa lahko zbirate, ampak zgolj zato, da jih boste podarili Novakovi, da bo vsaj lahko upala na vstop v vlado na naslednjih volitvah, čeprav spet ne bo nič iz tega…
    aja, kaj podpise boste zbirali tudi za pravice otrok ?

  3. Kaj boš ti men pametval. Zelo debel boš bulu ko bomo referendum dobili z 70 – 80% večino.Z zakonikom je vse narobe zato ga bomo zrušl.Boril se bomo tud za pravice otrok da bojo mel normalne starše se prav očeta in mamo ker vse drugo ni normalno.Dve babi al dva dedca ne smeta imet otrok in pika.

  4. Don,si v redu napisal,da si vsak oblikuje življenje po svoje.Zakoni so bolj zato,da ne bi kdo preveč oblikoval ali premalo.Nekaj sem tudi jaz gledal sejo in nisme mogel verjet,kar sem videl in slišal z anekatere nasprotnike.Zakonik sicer ni nekaj najboljšega,je pa potrebna poosodobitev za te sodobne čase in meni se zdi prav,da je sprejet. Bo pa še nekaj smeti,kot so te od nsi,še padalo čeprav v prazno.Lp

  5. nsi

    če bom jaz ‘bulu’, potem bo tebi izpahnilo možgane, ker referenduma ne bo….seveda če je kaj izpahniti….

    za pravice otrok pa ste se že borili tam na trgu pod Primc-em, ko ste jih pripeljali s seboj in jim potiskali v roke nelogične in poneumljajoče transparente….v bistvu ste jih hujskali, da se morajo boriti proti svojim pravicam, torej proti temu, da bi jih kateri od vas kdaj pretepal ali drugače psiho fizično ogrožal…torej ste jim kratili pravice…mogoče jih bo kateri župnik popravil…

    o tem kaj je normalno in kaj ne bodo v tem najinem dialogu lahko sodili bralci mojega bloga, vsekakor pa upam, da imaš pripravljene odgovore za vse, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, matere ali očete samohranilke/ce, pa tudi za tiste istospolnih skupnosti, ko jih poskušaš spraviti v nič s tvojo floskulo o normalnih starših….

    mene namreč nisi niti ganil, ker pač vem, da je bistvo družine daleč od tistega kar navajaš, torej tako tudi živiš….mogoče boš pa nekoč tvojemu otroku, ko zraste, uspel razložiti kaj že je počel na posnetkih iz tistega trga…ker ga bodo prijatelji, sošolci po tem spraševali…aja, tisto ni tvoja prihodnost…

    vsekakor si zgled pravega Slovenca, katerega si svet lahko ogleduje….ponosen bodi nase, ker vsaj eden pa mora biti ponosen nate….

  6. Naši poslanci so kot slepe kure,katerim je uspelo najti zrno.Podpiram sprejeti zakonik kot moj Medo in upam,da naše politike še kdaj sreča kaj pameti.
    Mucek,tisti iz kontinenta so okupirali plažo in sploh ne znajo plavat. 😉

  7. Jaz še vedno mislim,da je nov družinski zakonik veliko sranje, žal. Kot si sam napisal zopet bodo imele največ koritsi ženske in matere, očetje pa se bomo morali še naprej boriti za pravice. Osnovni in glavni člen bi moral biti OBOJESTRANSKO ENKAOPRAVNO STARŠEVSTVO takoj po ločitvi in šele potem, če kdo od strašev ni sposoben skrbeti za svojega otroka zaradi objektivnih razlogov se dodeli le enemu in to le v skrajnem primeru. Tako pa je še vedno zakon neustaven, ker krši pravice do enakih možnosti. Pri nam ni možno enakopravno skrbništvo, če eden od staršev sproži tožbo in če se eden od staršev ne strinja z tem. Kako pa to poteka v realnosti pa je vsem jasno. v 95% v ločitvenih postopkih so otroci dodeljeni materam in v 5% očetom in drugim osebam ali državi!!!!

  8. III. OKOLIŠČINE, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV O VZGOJI IN VARSTVU OTROKA

    Pri odločanju o vzgoji in varstvu otroka, ki zaradi razpada življenjske skupnosti staršev ne more biti več v vzgoji in varstvu obeh staršev, mora sodišče ugotoviti, pri katerem od staršev bo otrok imel največ podpore pri graditvi svoje osebnosti(*14) (v tuji teoriji tako imenovano načelo pospeševanja otrokovega razvoja) ter pri katerem od staršev bo otrok imel večjo možnost ohraniti obstoječa razmerja do zunanjega sveta (tako imenovano načelo kontinuitete vzgoje in varstva).(*15) Za takšno odločitev mora sodišče poznati ne samo korist konkretnega otroka, njegove potrebe in želje, temveč tudi osebo in vzgojne sposobnosti obeh staršev.(*16), (*17) Zahteva, da mora sodišče poznati pogoje za razvojne možnosti otroka pri obeh starših, če hoče ugotoviti, pri katerem so te za konkretnega otroka boljše, se zdi sicer povsem samoumevna. Kljub temu pa prav ta samoumevna zahteva zadnje čase v pravni praksi spet povzroča številne probleme. Sodišča (do novele ZZZDR leta 2001 so o vzgoji in varstvu otrok pri razpadu zunajzakonske skupnosti in življenjske skupnosti zakoncev, ki ji ni sledila razveza, odločali tudi centri za socialno delo) ob odločanju največkrat pozabijo, da mora odločitev ustrezati konkretni koristi konkretnega otroka, ne pa neki splošni koristi povprečnega otroka.

    Sodišče otroka zato ne sme zaupati v vzgojo in varstvo roditelju zgolj na podlagi neke splošne domneve, na primer zgolj na podlagi spola ali starosti otroka: “…za otroka take starosti (tri leta in tri mesece) je primerneje, da se zaupa materi, saj jo otrok v tej starosti nujno potrebuje…”,(*18) “… zaradi čustvene navezanosti otrok je primerneje, da ostanejo pri materi …Š…]… zaenkrat tudi ni okoliščin, ki bi vzbujale pomisleke o tem, da bo mati tudi po izdani začasni odredbi ustrezno izvrševala svojo starševsko funkcijo…”,(*19) “…otrokova mati je sposobna zadovoljiti otrokove potrebe (hčerke – opomba B. N.), pri čemer sta pomembna starost in spol otroka”,(*20) “za tožnico je ugotovljeno, da si je ustvarila vse pogoje, ki zagotavljajo eksistenco njej in hčerki, pa tudi, da je primerna za vzgojo in oskrbo hčere – in to bolj kot toženec, še zlasti ob upoštevanju, da gre za deklico, ki je ob razvezi zakona staršev stara tri leta”.(*21)

    Zaradi odločanja na podlagi takšnih splošnih domnev sodišče ne ugotovi vseh okoliščin, pomembnih za odločitev. Navadno zlasti ne ugotovi, pri katerem od staršev so podani boljši pogoji za uveljavljanje otrokove koristi,(*22) temveč otroka avtomatično zaupa v vzgojo in varstvo materi, ker naj bi bila ta za otroka pomembnejša od očeta.

    Lahko da bo v konkretnem primeru nekemu konkretnemu otroku nižje starosti vzgoja in varstvo pri materi res bolj v korist, kot če bi bil pri očetu, vendar mora biti ta ugotovitev posledica sodnikove skrbne presoje vseh okoliščin neke družinske situacije in ne zgolj uporabe splošne domneve(*23) ali sklicevanja na izvedeniško mnenje oziroma na mnenje centra za socialno delo, ki temelji zgolj na splošni domnevi.

    Takšne splošne in stereotipne domneve po mnenju slovenskega Ustavnega sodišča(*24) ne morejo pomeniti legitimne podlage (upravno)sodni odločitvi.(*25) Odločitev, ki teme-lji le na splošnih in stereotipnih argumentih, namreč ne odgovori na konkretne navedbe strank, kar pomeni kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

    Osebno se mi zdi odločitev o vzgoji in varstvu otroka zgolj na podlagi družbenega stereotipa o ženski kot materi in gospodinji prav tako sporna z vidika načela enakosti med spoloma ter enakopravnosti med zakoncema. Ti dve temeljni načeli vodita do prirejenosti pravic tudi na področju izvrševanja starševske skrbi za otroka oziroma vzgoje in varstva kot njenega segmenta,(*26), (*27) zato (biološko) materinstvo samo po sebi ne more biti merilo za presojo otrokove koristi.(*28) To zadnje ustrezno ilustrira obrazložitev odločbe iz tuje sodne prakse, v kateri je sodišče zapisalo, da so v konkretni zadevi možnosti za vzgojo in varstvo otroka pri starših, kjer je mati delala samo s polovičnim delovnim časom, izravnane, če oče izkaže za verjetno, da bo, če mu bodo otroci zaupani v vzgojo in varstvo, svojo delovno obveznost zmanjšal na polovični delovni čas.(*29) Pri sodni odločitvi ob izravnanih možnostih za vzgojo in varstvo otroka, zlasti če otrok, sposoben za samoodločbo, svoje želje glede tega vprašanja ne opredeli dovolj izrazito, ima odločilno vlogo načelo kontinuitete.(*30) Na podlagi tega načela bo sodišče otroka zaupalo tistemu od staršev, ki bo otroku zagotovil obdržati dosedanji življenjski svet in mu s tem omogočil večjo kontinuiteto v osebnostnem razvoju otroka.(*31) V skladu z načelom kontinuitete bo sodišče otroka največkrat pustilo pri tistem od staršev, ki bo še naprej živel v okolju, kjer sta zakonca živela pred razvezo, oziroma pri tistem od staršev, pri katerem je otrok ostal po razpadu življenj-ske skupnosti staršev.(*32)

  9. Slavko

    naše zakone praviloma pišejo bodisi nestrokovnjaki, bodisi zafrustriranci, ki niso sposobni urediti nekih osebnih travm svoje zgodovine, pa naj bo moški ali ženska….
    predvsem pa jih pišejo iz fotelja in ne iz nekaj letnih izkušenj prakse….redke izjeme so seveda izvzete….in zato imamo zakone s katerimi se ne more kosati niti gospod Ementaler….

    nikjer nisme izjavil in tudi nimam namena, da je novi DZ odličen…ker ni….je pa nesporno naprednejši in sodobnejši od prejšnjega, predvsem pa zelo natančno predstavi zaščito otrok, česar prejšnji ni imel….in zato ne razumem tiste, ki imajo otroke, da nasprotujejo DZ, kot bi jim bilo vseeno za svoje lastne otroke…

    absolutno se strinjam s teboj in tudi od vedno zagovarjam tezo, da otrok ni lastništvo staršev, temveč njuna dolžnost….posledično sta oba v enaki meri odgovorna za otrokov razvoj….določeni starši, predvsem matere, bi se, sploh ob razvezah, tega morale še kako zavedati, tudi brez vsakega zakona…..

    že sama Narava je torej nedvoumna….skrbništvo je namreč določila obema staršema v enaki meri, kar pomeni, da jima ta pripada tudi v primeru starševskega razhoda….razen v primeru, ko se kateri od staršev sam odreče tej dolžnosti….

    tukaj pa se začne higiena naših sodišč v razveznih postopkih, ko se sodnice, ne vem zakaj samo one vodijo takšne primere, odločajo ne samo mimo narave, temveč tudi mimo vsake logike osnovno zdravega razuma, ki bi sledila pravicam otrok….redke, res redke sodniške izjeme so seveda izvzete…

    problem torej ni toliko v zakonodaji, kot je v glavah našega sodstva, vzročno pa še socialnih služb in tožilk….kot sem že rekel, svoje osebne frustracije uglašeno klonirajo brez vsake obzirnosti in resne skrbi za otroka…..

    vsak trezen sodnik, sodnica bi enostavno moral v primeru razvez že v startu določiti skupno skrbništvo staršev do otrk(a), brez vsake možnosti ugovora….še več…starša, ki bi odklanjal komunikacijo, povzročal težave in zavračal skupno skrbništvo neutemeljeno, bi morali takoj pozvati, naj uredi svoje obnašanje v dobro otrokovega razvoja ali pa ga kaznovati, dokler se ne pospravi na mesto, da ne škodi drugemu partnerju, posledično njunemu otroku….

    to možnost je dopuščal tako prejšnji, kot ta novi zakonik, problem je torej v sodnicah, socialnih in tožilkah….in ta zakonodajni segment do teh profilov je treba poosodobiti v kaznovalno obliko, ker zaenkrat za takšna povzročanja škode, tako otrokom kot praviloma le enemu od staršev, še ni izdelanih natančnih kaznovalnih kvot zaradi takšnega neodgovornega dela….

    sicer pa ima zakonik ravno za takšne primere shranjenih dovolj bonusov med vrsticami….začnemo lahko že iz povsem jasno zapisanega, česar prej ni bilo, da je kaznivo vsaka oblika fizičnega ali psihičnega nasilja nad otrokom….in zdaj me res zanima, katera sodnica si bo še brezskrbno dovolila dodeliti skrbništvo le materi ali očetu, ne da bi ob tej odločitvi izvedla in izvajala psihičnega nasilja nad otrokom…

    in takšnih drobnih, a pomembnih iskric, ki lahko takšne in podbne primere obrnejo na glavo, primerjalno s tistim, kar se je dogajalo do sedaj, je kar zadovoljivo število….ravno dovolj, da bodo dnevi za takšne primere v bodoče svetlejši, čeprav počasi, a sigurno….

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *