Ja, rabili smo Družinski zakonik. Hudičevo rabili. Da se razgali dejansko stanje družbe v naši mali podalpski do najmanjših podrobnosti. Debate okoli DZ, sploh v zadnjem tednu, potekajo v glavnem na stopnji humorja, kateremu se čudi še pristno angleški. In če bi rekel, da me v takih trenutkih družbe ni sram, da sem Slovenec, bi se zlagal. V svojih “dokazovanjih” na temo DZ so namreč čisto dno dosegli tako tisti Za, kot tisti proti…..

Seveda ne vsi, a na obeh straneh ravno dovolj takšnih modrecev, da so resnost problematike spravili na nivo, ko nižje že ne gre – brez osebnega dostojanstva in brez spoštovanja sogovornika.

In medtem, ko se mali ljudje prerekamo okoli nečesa, kar v resnici sploh nima podlage za prerekanje, nam naši politiki v ozadju izvajajo pravcati harakiri, ki potiska v revščino in vse prej kot kakovostno življenje malega človeka. Ja, DZ je slepilni manever za prikrivanje nesposobnosti naših politikov.

Vedno sem in bom podpiral moč argumenta, moč dokazovanja resnice. Ob upoštevanju, da dokazovanje resnice ni nikoli prerekanje, če sta seveda obe strani dovolj potrebno razumni.

A pri teh dokazovanjih lepega števila tistih Za ali proti DZ je, v zadnjih 2eh tednih sploh, komunikacija začela zahajati izven teh okvirjev, celo izven okvirjev osnovne zdrave komunikacije in prešla na nivo, ki pač celotnemu narodu ne more biti v ponos. Razni dodatki ala “zagamanci, pedri, idioti, kreteni, komunisti, fašisti in podobna golazen” seveda nikakor nimajo mesta v nobeni zdravi komunikaciji, tudi tisti dokazovanj, kot v tem primeru.

Ne, nihče ni “zagaman, zavožen, butast, idiot in podobno”, če izrazi svoje lastno mnenje, tudi na temo DZ – poudarek je seveda na – lastno menje, lastno oblikovanih misli. Kako si človek lahko oblikuje lastno mnenje pa je itak jasno. Zagotovo si lastnega mnenja ne more kdor koli oblikovati z navajanji raznih copy pejstov ali prenašanja trač govoric “babjih čenč”, ki se praviloma začnejo z muho, končajo pa s slonom, okle pa odnese zgolj lovec domov za trofejo.

Nekateri so s temi dodatki šli celo korak naprej in z njimi polnili ušesa in um, celo lastnih, otrok. In oboji takšni celo potem trdijo, da se oglašajo, ker jim je do otrok. Kaj naj rečem drugega, kot, da mi je žal za tiste otroke, ki nimajo toliko sposobnih staršev, da bi jim to problematiko razgalili vsaj brez tistih dodatkov, če že niso sposobni objektivnih razlag.

Vse skupaj me celo spominja na zgodbe mojega nonota iz leta 1941, ko so eni hoteli in se borili ZA in s svojo glavo in jim največji sovražniki niso bili tujci, ampak kar sosedje. Kako se je končalo je itak zgodovinsko zapisano. Ampak halo, danes se piše leto 2012.

Mislim, da sem, v slabih 3eh letih, odkar poteka ta limonada DZ,  sodeloval v več kot 1000 pogovorih na to temo. Do zadnjih 2eh tednov sem tako doživel zdravo ozračje komunikacije, z občasnimi izjemki dodatkov tisti ZA ali proti, ki pa niso bili omembe vredni do te stopnje, da bi kvarili splošno sprejemljivo klimo.

Debate, v katerih sem bil udeležen, so torej potekale v glavnem brez omenjenih dodatkov, razen treh primerih, ki so me, potem ko jim je zmanjakalo dokazovanj na temo zakonika, označili kar za sovražno govorečega in strpno pomanjkljivega, ampak, ko sem jih povprašal katera moja beseda je bila takšne narave, da so si dovolili takšne obtožbe na moj račun, so čisto mrknili v temo spleta.

Najbolj žalostno okoli debatiranj in dokazovanj o DZ pa je nedvomno to, da se nihče, ampak nihče, vključno z mediji, ni niti dotaknil 300+ členov zakonika, ampak se je vse vrtelo predvsem okoli 2eh. Zaključek je torej, da smo vsi ZA zakonik, le nekateri bi pač radi popravili zgolj tista dva člena. S preostalimi se pač strinjajo, če izrecno ne nasprotuejjo. Čeprav, zanimivo, nihče od tistih, ki jih motita tista 2 člena ni podal rešitve, kako bi ju popravil oz. kaj bi spremenil.

Sam se v življenu odločam tako, kot vsak trezen človek. Refleksno se namreč najprej vprašam, kako in koliko utegne določena okoliščina, nakup, predmet, škodovati meni osebno oz. moji družini. Mislim, da se v tem vprašanju ne razlikujem od tebe. In če se odgovor glasi, da meni osebno oz. moji družini določeno ne povzroča nobene škode oz. me ničesar ne prikrajša, ne danes, ne v prihodnsoti, potem so ustvarjeni pogoji za sprejem, da začnem razmišljati, kaj mi dobrega prinaša.

Povsem sprejemljivo mi je tudi zgolj, če mi določeno na noben način ne škoduje. Če komu koristi, toliko bolje. Ne vidim namreč nobenega smisla v slovenski tradiciji določenih po sistemu “če nisem jaz srečen, pa tudi ti ne boš”.

In zato mirno postavljam vprašanje, vprašanje, ki bi moralo pri debatah o DZ zasedati prvo mesto in ne daje razlogov za tiste “dodatke”. Vprašanje torej vsem levim in desnim ter tistim vmes, “komunistom in fašistom ter tistim vmes, zagamanim in odgamanim ter tistim vmes”, vernikom in nevernikom ter tistim vmes, isto in drugače spolnim ter tistim vmes, dobrim in zlobnim ter tistim vmes…….

Vsi, ampak prav vsi odgovori in bistvo Družinskega zakonika so spravljeni v eno samo vprašanje. Enostavno vprašanje, enostaven odgovor. In če se boš v odgovoru zlagal drugim, potem bodi vsaj do sebe pošteno iskren/a.

Kaj točno Družinski zakonik odvzema tebi osebno ?

Don Marko M