Nič takšnega….samo objem več

V svoji biti človeštvo poganja skromnost. Z lahkoto namreč lahko preživimo brez vsega tega sodobnega materialističnega kiča, ki itak večino dela prej nesrečne, kot srečne. Sreča je pač merljiva zgolj v brezplačnih, a vsem dostopnih opcijah, po načelu dam-daš in obratno. In med te nedvomno sodi tudi – objem. Ne vem sicer koliko, ampak mislim, da dnevno ljudje oddamo oz. sprejmemo povprečno vsaj 4x več objemov, kot nas je na planetu. Celo nekatere živali se objemajo in jih objemamo. Ja, dan brez objema, je dan brez smisla……

Objem pove več, kot vse besede…..
Razloge za objemanje ima seveda vsak svoje in na svoj način. Mislim, da je večina objemov namenjena izkazovanju naklonjenosti, spoštovanju, tudi pripadnosti če hočeš, torej tistih prijetno pozitivnih čustev. Vsak objem je poseben. In unikatno neponovljiv. Kar velja tudi za mafijski objem, objem pitona, zaloten objem varanja, pogrebni objem in za razliko od prej omenjene večine objemov, slednje praviloma preživi le en/a.

Več objemov, več vsega…..
A dajmo mi raje o tistih zdravih objemih. Stroka bi rekla, da je objemanje koristno zaradi vpliva na samozavest, imunski sistem, preprečuje in zmanjša stres, depresije, strah, zmanjšuje apetit in upočasnjuje staranje. Seveda pa stroka ne more opisati tistega, kar nas pripravi in spravi v objem. Hja, kako le, ko pa le mi sami vemo, zakaj smo se spustili v objem.  7 milijard različnih možnosti torej. Ampak mislim, da je tudi pri objemu, kot za vse, treba začeti pri sebi. Samo ne mi zdaj reči, da ne moreš samo/samega sebe objeti……

Sever ne objame, kot veter z juga…..
Se v naši mali podalpski premalo objemamo ? Hja, če bi primerjal ugotovitve učinkov prej omenjene stroke in splošno videna dejstva na terenu, potem ja. Še več. Če bi bil obstoj Slovenije odvisen zgolj od tiste peščice t.i. pedigrejskih Slovencev, abotnosti alkoholikov, potem bi objemanje pri nas celo izumrlo. Tudi glede objemanja našo malo podalpsko rešuje multinarodnostna multikulturnosta dopolnitev.

Objemanje je namreč v prvi vrsti čustven dogodek in javna skrivnost je, da se čustva severa in juga zelo razlikujejo. Če led severa težko topi svoja čustva, potem je veter juga čustveno natopljen. Temu primerna je tudi naklonjenost objemanju enih in drugih. Seveda pa se, kar je zelo pohvalno, dogajajo tudi objemanja med njima. Kako se torej objemata sever in jug ? Hja, mlačno….. Ampak nikoli nisem trdil, da je začetek lahek.

Ne glede na sever-jug pa ne škodi razumeti, da je objemanje tudi polna penetracija v osebni prostor posameznika in posledično ima vsakdo pravico ga odkloniti, za kar ima verjetno svoje razloge bodisi iz zgodovine, bodisi omejitve sedanjosti. Meje določanja osebnega prostora, so seveda v izključni domeni posameznika in tudi potencialni objem mora to spoštovati.

Ko te objamem, sem doma….
Ker mislim, da smo ljudje prvega objema deležni že takoj po rojstvu, ki naj bi bilo v izhodišču posledica objema, je jasno, da se mi niti ne svita, kdaj in kateri objem je bil moj prvi, tako prejeti, kot začeti. Mi je pa kristalno jasno, kdaj, kako in zakaj sem prvič v objem spravil svoje potomce. Kot mi je jasno, da sem doma vsakič, ko jih objamem. Kjerkoli in kadarkoli. Ja, najraje sem doma…..

Če malo pretresem medušesni organ pridem do dodatnega spoznanja, da v bistvu prav vsak od nas dnevno živi v objemu – objemu usode, veselja ali žalosti, svetlobe sonca ali teme noči, prihoda ali slovesa, sprejetja ali zavrnitve, varnosti ali ogroženosti, zaželjenosti ali odtujenosti, radosti ali otožnosti, ljubezni, hrepenenja……

A objem je kljub temu in vsemu ustvarjen za vse – verne in neverne, premožne in revne, leve in desne, suhe in debele, zdrave in bolne, žive in mrtve, moške in ženske, ženske in ženske, moške in moške, prostitutke in nune, policaje in lopove, papeža in imama, bolne in zdrave, mlade in stare, takšne in drugačne, vesolje in Zemljo…..

Zdaj pa od objemajočih besed k dejanjem objemov, ker srečo je treba deliti……. Kdor te ima rad, ti bo čas dneva zacelil in/ali zapolnil z objemom. Evo, da ti še jaz malo zapolnem čas….

Don Marko M

Deli:

15 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Nič takšnega….samo objem več

  1. Evo, da te še jaz stisnem v objem 🙂 Če kaj obvladam, je to objemanje. Moji potomci so sicer včasih mnenja, da z objemi pretiravam, a takoj, ko jih zmanjšam, pridejo sami k meni in me objemajo. Torej – objemov ni nikdar preveč.
    “Doma sem vsakič, ko jih objamem” – lepše ni bi mogel povedati.

  2. Joj mucek,kaj si naredil. 🙂 Zdaj ko smo prebrale in se slinile na slikce smo se z mojimi kombinatkami vse začele objemati med sabo.Danes imam že 15 objemčkov in mojega Medota moram stisniti. Objemčki res dajo energijo letenja. 😉 Vračam objemček in še dva dodam tvojima princeskama.

  3. Nisem med vnetimi objemalci. Morda je to posledica vzgoje, morda potrebe po večjemu osebnem prostoru ( razširjena aura). Vendar ti vseeno pritrdim. Napisal si lepo, dobro in za ta čas koristno, saj objemi zbližujejo ljudi. V kriznih časih je to še bolj pomembno.

  4. Objem nas zelo globoko zaznamuje in pove, kdo smo in od kje prihajamo. Dati objem, ki je drugačen od domačega, torej pomeni preseči model svojih staršev in narediti nekaj drugačnega, nekaj svojega in edinstvenega.Zelo lepo ste definirali objem.Sprejela vaš ponujen objem, obenem vam ga vračam.Lepo pozdravljen

  5. Pri nas doma pa se nismo veliko objemali, čeprav smo imeli navado, da smo se vsak večer poljubili za lahko noč.Potem mi je bodoči mož pokazal pomembnost objema in danes ne mine dan, da se ne objemamo.Počutje je res boljše.Objemček tebi, Marko.

  6. Rad se objemam z ljudmi in živalmi.Nedavno sem poskusil z objemi dreves,ker sem nekje zasledil,da so to počeli že Vikingi.Objeti drevo je čisto nekaj drugeg,kot objeti človeka.Toplo priporočam

  7. Nežni objemi in hitri odzivi na otrokove potrebe vplivajo na njegovo čustveno inteligenco.Otrok tako potem zraste v boljšo osebnost.Zanimivo in lepo si razložil posledice objema in ker si mi ga poslal kot bralki,ti ga vračam.Objemastičen dan na dan ti želim.
    Pozdravček
    Katka

  8. objem je kot streha, ki ponuja ščit proti vsem vrstam skrbi.don hvala za močne besede o objemu.vračam ti objem.

  9. Objem je kakor mirni pristan sredi raznevihtenega morja….in zdaj te bom objela…ker to lahko 😆

  10. Objeti, da boš objet.

    Don Maro – še vedno aktiven, pa po dolgem času en večer za traparije, saj malo erotike ne škodi. Razmisljaš kaj da bi kaj tvojega napsianega ponudil medijem.

    In naše ljube Pn -kot da blogerji ne obstajamo.

  11. lordwales

    ne razmišljam….imam svoj medij in mi je čisto dovolj, če pa bi že za koga pisal, potem bi za to bili honoraji višine, kakršne se ne izplačujejo pri nas…. 😎

  12. Rekel bi naslednje:

    Pisat za medije ( Slovenske in tuje ) je če to zdaš in imaš dovolj štofa, zelo enostavno početje. za to rabiš osnovni računalnik ( 300 Evrov in manj ) , adsl internet , standarden led monitor in brezžično tipkovnico in miško!

    Če se držiš uredniških zapovedi, si kolkor toliko avtonomen in neodvisen, in aktualen, pa še roke oddaje spoštuješ, bo vsak emsec na isti dan na trr veselo.

    Poznaš koga, ki ni vsel teh nekaj fičnikov dodatnega priliva?

    In moja zgodba je zanimiva, ker sem od medijskih honorarjev že ogromno potegnil.
    V 27 letih kar pišem za emdije s eje nabralo že za avto nižjega srednjega razreda.

    Seveda če ne pošiljaš ne bo nič, če pa je.
    Ker od bloganja finančno ni nič razen nekaj modnih in formula 1 blogerjev.

    Seveda ko si dovolj let stalni, se pa napiše kratek življejepis v 3 kopijah ( kadrovska, uredništvo, odgovorni ) posebno če je številka objav za medij, na katerega fokusiraš tro mestna. verjami mi don Marko da medijski petorček ( Večer, Delo, Dnevnik, Slovenske novice Pn ) ne sfolga z obstoječimi rednimi in honoraci.

    Za kaj vse lahko zunanji uletimo dolžine romana, tudi asistenca novinarskim ekipam za poesben naloge ( ne mislim kuhanja kofeta ) zlasti z pojavom tematskih sklopov.

    Samo članki in sklopi o potrošniških prihrankih 8 rgovine, banke, zavarovalnice ) zahtevajo 10 novinarjev in novinark.

    Poleg fotovoltaike je novinarski posel kjer koli na svetu najhitreje raztoča industrija, zlasti z pojavom tabličnih izdaj. Res pa je, če redni ne dosežejo branosti gredo ven.

    Edino merilo novinarskih objav je branost, ki ne temelji na prikrajanju in škandaloznosti. Samo zamejski prostor rabi čez 50 novih novinrskih peres.

    Prvi od petorčka ki bo uveel strani Trst, Gorica, fjk bo potegnil od oglaševalcev velike denarje, sploh pa če bodo tematske o Sloveniji enznanih zadevah ki se tam dogajajo.

    mediji niso v krizi, v krizi je vlada.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *