Korupšn problems ? Nema zime – Legalajz it !

Saj veš – problemi so zato, da se jih reši. Sicer drži, da imamo v naši mali podalpski neprimerno več tistih, ki probleme ustvarjajo, kot rešujejo, ampak naj to ne spremeni bistva uvoda. Glavni problem pri nas zadnje dni je – korupcija. Tej zadnji dnevi so sicer razpotegnjeni skozi zadnjih 22 let, ampak, kot pravim, ostanimo pri bistvu uvoda. Ker s tem, ko zgolj kritiziramo, a obenem nič ne naredimo, problem zgolj potenciramo…..

Saj veš, ko človek pride do stopnje neizbežnosti, mu ostaneta samo dve možnosti. Ali postane del neizbežnosti, ali pa postane neizbežnost del njega. Verjemi, razlika je velika.

Ker bom tokrat o trenutnem problemu numero uno, torej korupciji, bom samo nekaj uvodnih stavkov namenil osvežitvi spomina pomena korupcije tudi iz pravnega vidika.

Če je kdo mislil, da je prostitucija najstarejša obrt, se je seveda krepko uštel. Sam namreč vidim več povezav med prostitucijo in korupcijo, kot mogoče izgleda na prvi pogled in ni razloga, da tega ne bi videl/a tudi ti.

Najstarejša obrt je torej – korupcija. Izraz, ki izvira iz latinskega corruptus, kar pomeni pokvarjen, izkazuje njegovo krepko 1000letno zgodovino in jasno je, da naši politiki dobro poznajo zgodovino. Da so neuki jim torej, vsaj iz tega področja, nima kdo kaj očitati.

V pravnem smislu pa pomeni korupcija – zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti, kakor tudi v političnih in celo neekonomskih organizacijah. Vse pa z enim samim namenom – pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.

Enostavneje povedano – korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega.

O kršitvi torej govorimo takrat, ko nekdo stori nekaj, česar ne bi smel. A o kršitvi govorimo tudi takrat ko gre za opustitev, torej, ko nekdo ne stori nečesa, kar bi moral. Korupcija se začne že z obljubo, ponudbo, nudenjem, zahtevo ali sprejemom in to ne glede na posledično (ne)premoženjsko korist.

Vem ja, zveni tako, kot bi že vsak od nas bil kdaj udeležen v korupciji……

Če verjameš ali ne, korupcijsko področje pri nas ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki sloni na  definiciji korupcije Sveta Evrope in korupcijo definira kot vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se lahko s kršitvijo okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Vse jasno ?

Seveda ne. Bolj malo je iz te protikorupcijske zakonodaje jasno celo profi pravnikom, zato pa smo zdaj v “J & J keš mejkers” aferi priče pravi pravniški vojni vsemogočih različnih tolmačenj podrobnosti korupcije. Saj veš, vsa umetnost je skrita v podrobnostih.

A nekaj je brez vsakega dvoma jasno – naša zakonodaja v celoti je v bistvu pravi raj za korupcijo.

Urejene države z najnižjimi stopnjami korupcije imajo namreč bistveno manj zajetne zakonodaje. Druga pomembnejša skrivnost pa je, da je njih zakonodaja v svoji navidezni skromnosti dosti, enormno bolj jasna in nedvoumna, kar posledično zmanjša vse širine dodatnih manevrov interpretacij.

Pri nas pa….hja, saj veš no. Ne samo, da smo v svetovnem korupcijskem vrhu, zakonov imamo že toliko, da je vsa stroka podobna popotniku v puščavi po 14 dnevih.

Za nameček nam je Janševa vlada pospešeno nagurala v slabem letu za preko 200 novih zakonov, s tem, da podzakonski akti sploh še niso prišli na vrsto, kaj šele, da bi bili usklajeni z zakoni od katerih večina itak ni usklajena z Ustavo.

A glavni problem pri teh zakonih in neposredni povod korupciji, je ravno nedorečenost naših zakonov. Ma ni šans, da bi svoj opravek lahko zaključil z uporabo zgolj enega zakona. Jok. Prav vsak zakon pušča maneverski prostor, predvsem pa se vsak v svoji nedokončanosti veže na nek drugi, tretji, četri ali nevem kateri že zakon.

Kar v praksi pomeni, da moraš za en opravek potrkati na 10 različnih vrat in praktično je nemogoče, da za katerimi od teh vrat ne bi zagrenili življenja. Uradniki so namreč postavljeni v vlogo boga i batine odločanja, namesto, da bi po nedvoumni zakonodaji zgolj pritisnili svoj pečat. Je pa res, da bi z jasno zakonodajo imeli bistveno manj birokratov. Ampak tudi manj korupcije. In zdaj smo spet tam…..

Redki so primeri, ko se tako strokovna, kot laična javnost večinsko strinjata, a pri pojavu korupcije so si enotni v razlagi posledic korupcije. Dvoma namreč ni, da korupcija v družbi negativno vpliva na socialen, zakonodajen, političen in ekonomski razvoj. Še več – korupcija uspešno zmanjšuje državni proračun. Zmanjšuje tudi proračune lokalnih skupnosti, kakor tudi podjetij v državni (so)lasti. Vrednote pa so itak poglavje zase.

Da korupcija, oz. izvajalci le te, uspešno tepta tudi in predvsem človekove pravice v upravnih, policijskih, sodnih in ostalih postopkih, tudi ko gre za javna naročila, itak ni dvoma. Žalostno je le, da se na takšen način uničuje res prave talente, ki bi iz te države naredili sposobno in napredno družbo.

SEF je recimo ocenil, da znašajo stroški korupcije na svetu preko 3 milijarde $ letno. A ta ocena temelji zgolj na tistih odkritih primerih korupcije. Prava številka bo kar v 10 in več kratniku te ocene.

Skozi leta so strokovnjaki delali tudi analize vplivov verskih skupnosti na korupcijo. Rezultati so presenetljivi, ali pa ne.

Katoliki so najbolj skorumpirani. To je ocena različnih strokovnjakov po svetu, v njih analizah najvišje stopnje korupcije na osnovi vplivov verskih skupnosti. Korupcija je namreč najvišja v državah, v katerih večinsko prevladuje katoliška verska skupnost. Sledi jim pravoslavna skupnost, medtem ko je najnižja stopnja korupcije beležena v državah z večinsko protestantsko etiko, v katerih je praviloma tudi ekonomski standard višji, kar sicer korupcijo dodatno zmanjšuje.

In ko sem tako skozi čas, predvsem pa v zadnjem tednu, spremljal odzive javnosti preko medijev, pa tudi skozi pogovore z znanci, kolegi in prijatelji, tudi na račun afere “J & J keš mejkers”, sem začel seštevati. In seštel…..

Več kot 50% državljanov brez vsakih zadržkov, odločno in s polno zavestjo korupcijo – podpira. In to 50 % levih in desnih skupaj. Brez razlik. Srednjih itak (še) nimamo, razen če se ne bodo razvili iz protestnikov, tudi ulice, katerih je za cca 40% državljanov in s(m)o jasno povedali, kako in kaj s skorumpiranimi politiki, uradniki in podobnimi. Tistih slabih nekaj manj od 10% pa je itak standardno po vetru prilagojeno, čeprav molčijo.

Od verskih skupnosti v naši državi se praktično nobena ni izrekla nikakor o problemu korupcije, sploh o “J & J keš mejkers”. No ja, včasih je bolj modro močati. Je pa zato slovenska RKC nadoknadila za vse preostale skupnosti. Slovenski katoliki so se namreč v skoraj absolutni večini, kljub moralnih normam lastne verske vsebine, brez dvoma izrekli in postavili v položaj zagovornikov izvajalcev korupcije.

Zaključil sem, da bi bila vojna proti korupciji v takšnih razmerah dolgotrajna in, glede na to, da imajo podporniki korupcije tudi potomce, verjetno never ending stori. Zato predlagam sodelovanje s korupcijo.

Ja, prav si prebral/a – predlagam legalizacijo korupcije.

Ker korupcija očitno združuje tudi nezdružljivo. To seveda ne pomeni, da bi morali nasprotniki korupcije čez noč postati koruptivci, ampak zgolj usklajenost korupcije v korist in dobro vseh državljanov.

Namreč, z legalizacijo korupcije ta panoga preide v razred – obdavčljivosti. Višino davka za storitev korupcije seveda pobere potem po zakonu država, ki ta sredstva usmeri v razvoj države in državljanov. Z legalizacijo korupcije torej ne bi bili več v kaznivem dejanju izvajalci korupcije, ampak zgolj tisti, ki ne bi plačevali davka iz naziva te storitve.

Davek na storitev korupcije bi seveda določali za različne stopnje, predlagam pa pavšalne enote davkov, ker če bi koruptivne elemente previsoko obdavčili, potem obstaja možnost, da bi se le tej nehali ukvarjati s to dejavnostjo, kar pa ni namen.

V nadaljevanju predstavljam prvo info lestvico obračunavanj davčne stopnje za korupcijske storitve. Seveda vseh ne bom naštel, ker ni toliko prostora na blogu, ampak zgolj v razmislek in dodajanje. Da pa je vsako nadaljevanje oblikovanj stvar pogajanj in usklajevanj je menda jasno. Nenazadnje nismo ta vlada in se lahko vse zmenimo. Torej….

Višina stopnje obdavčitve storitev korupcije :

– dvig gotovine nepojasnjenega izvora iz TRR…….. 50% zneska dviga
– polog gotovine nepojasnjenega izvora iz TRR……50% zneska pologa
– gradbeno dovoljenje…….200 €
– neprofitno stanovanje……500 €
– služba v JS……500 – 1000 € (odvisno od delovnega mesta)
– služba v JU…..3000 €
– vse storitve korupcije poplačane s spolnimi uslugami se obdavči po 10x vrednosti najdražje storitve cenika legalne prostitucije javne hiše na Nizozemskem
– izdaja kot original diplome…..800 €
– odličen šolski uspeh….500 € (na leto)
– preko vrste za operacijo….300 €
– preko vrste zobozdravnik….200 €
– preko vrste zdravnik…..150 €
– oklepnik Patria…..20 % vrednosti vozila
– plačila brez izdanega računa…..30 % vrednosti računa
– prekinitev policijske preiskave…..2000 – 5000 €
– zmota tožilstva v postopku…..3000 – 8000 €
– zavlačevanje sodnega postopka do zastaranosti….1000 – 10.000 €
– posojilo za državne obveznice….10% vrednosti posojila

….in tako naprej za vse potencialne storitve korupcije.

Kdor ne bi hotel plačevati davka iz storitve opravljene korupcije, bi seveda bil avtomatsko obtožen utaje davkov in korupcijske korupcije, za kar bi moral v zameno 5 let oddelati vsak dan javna dela, kot so recimo komunalna dela, kopanje kanalov, čiščenja greznic, javnih stranišč, ulic in podobno.

Kot sem rekel uvodoma – problemi so le zato, da se jih reši. In če se ne moremo rešiti skorumpiranih politikov, njih navijačev, uradnikov in podobno, potem dajmo rešiti vsaj korupcijo……

Don Marko M

SLO parlament (blog Don Marko M)

Deli:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *