Bil je vroč spomladanski dan. Lokacija – Kongresni trg v Ljubljani. Pisalo se je leto 1989, na današnji datum. Na govorniškem odru je, zdaj pokojni, Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo. Pred vojaškim zaporom na Roški so množice zahtevale izpustitev Janeza Janše iz samice zapora. Rojeval se je novi idol vodje naroda pod Alpami….
Takratni podpisniki Majniške deklaracije so med drugim zahtevali suvereno državo slovenskega naroda in demokracijo. Torej to, kar imamo danes.
Takratno opozicijsko gibanje, sestavljeno iz Društva slovenskih pisateljev, ki je pred dnevi izključilo Janeza Janšo, SDZ, SKZ, SKSG, SDZS je v deklaracijo zapisalo tudi, “da nesporazumi, provokacije in odkrite sovražnosti, ki jih v letu 1989 doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, slednje prepričujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izrečejo svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti”.
Deklaracija je v nosilnosti treh točk zahtevala življenje slovenskega naroda v suvereni državi, samostojno odločanje o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, ter spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in demokracije, vključno s političnim pluralizmom ter družbeni ureditvi, ki zagotavlja gmotno in duhovno blaginjo, skladno danostim in zmožnostim državljanov Slovenije.
Zborovanje, poimenovano Odprta seja predsedstva RK ZSMS, na katerem je bila deklaracija podpisana, je bilo v bistvu javna podpora zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu.
Začel se je množičen ljudski upor proti aretaciji in procesu JBTZ. Vzporedno pa je Igor Bavčar pobudno ustanovil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je združeval več kot tisoč različnih organizacij in čez sto tisoč posameznikov.
Sledil je razpad SFR Jugoslavije, bolj krvav kot katera koli vojna v zgodovini, katerega pobudnica in začetnica je bila ravno Slovenija, ki je za nameček še prodajala orožje v Hrvaško in BiH, da so se ja še bolj klali.
Danes, 24 let kasneje, obstajata in ostajata dve vprašanji povezani s tem dogodkom.
Prvo – koliko vsega zapisanega v takratnih zahtevah Majniške deklaracije je bilo Sloveniji danega in realiziranega v teh 22 letih, predvsem s strani pobudnikov in podpisnikov te deklaracije, z Janšo in Bavčarjem na čelu ?
In drugo – kdo bi danes, po vseh teh letih in dejanjih, zahteval osvoboditev “velike četvorke”, klenih partijcev, predvsem Janeza Janše, iz zapora ?
Tuđmana in Miloševiča že dolgo ni več…..
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Zakaj so dojenčki v zaporu....
- Novak Đoković - da, Nole je postal največji tenisač vseh časov.....
- 15 let bloga Don Marko M.....
- Športnik leta Slovenije 2021 Tadej Pogačar, košarkarska reprezentanca nezasluženo.....
Danes je seveda drzgaçe. Ampak priznam niti enkrat mi ni bilo žal za sodelovanje na teh protestih. Danes bi v enakih okoliščinah šel še enkrat. Ker je to važno. Pomembno. In meni je to čosto dovolj pomembno.
Podplat,
jaz takrat nisem bil, ker sem bil premlad, da bi razumel, za kaj se gre, danes pa sem dovolj star, da vem, zakaj ne bi šel protestirat za Janšo, če bi bil v zaporu….v bistvu jo je Janša še dobro odnesel…za izdaje vojaških skrivnosti, za kar je bil obsojen in zaprt, bi v večini držav še danes trohnel v samici, pa ljudstvo gor ali dol….izdaja vojaške skrivnosti države je isto, kot izdaja države in državljanov….vsekakor pa si je Janša več kot očitno izvedbo Majniške deklaracije v praksi razložil povsem po svoje od takrat zapisanega….
Kmalu bo Slovenija spet na barikadah, da se osvobodimo socializma. Smrt komunizmu svoboda narodu!
Zopet se moram strinajti s tabo Don Marko, čeprav sem tudi jaz takrat podpisala peticijo v podporo Janši in kompaniji, takrat je večini šlo predobro, počutili smo se kot po tistem reku, ko se” Cigani prejedo belega kruha in postanejo objestni”, zdaj pa imamo.
Dragica,
jaz nimam namena nikogar obsojati za takratno dejanje podpore Janši….ker nekoč bom mogoče tudi jaz na tapeti zaradi podpore današnjim vstajnikom….zato tudi razumem, kaj so/ste takrat čutili v tistih protestnih akcijah….
verjamem pa tudi, da so takratni podporniki in podpisniki peticije verjeli, da delajo dobro delo, nenazadnje je bila takratna Majniška deklaracija tudi tako vsebinsko predstavljena…..in če bi se tudi izvajala, kot je bila zapisana, bi jo celo jaz danes podpisal…..ampak vi imate lažjo primerjavo Janše takrat in Janše vse do danes in na osnovi tega se pač vsak odloča…..jaz se recimo lahko odločam na osnovi Janševih zadnjih 15 let, kolikor bolj resno spremljam ta naš politični kaos, kar mi je po vseh seštetih plusih in minusih dejanj dovolj, da v primeru ponovitve zaporne vaje ne bi bil med tistimi, ki bi Janšo podprli…..
Kot sem rekel, če bi v podobnih pogojih vrelo danes se pridružim. Kaj je nastalo iz vstaje takrat? Premik. Samostojna država. Ok se je izrodila. Se vstajam piše podoben scenarij? Ne vem, se pa nagibam k pritrdilnemu odgovoru. Kajti v masi so ljudje pod vplivom okolja, mase, ko se izločijo v vodstvo poažejo iz kakšnega testa so. In zato mi je bil Drnovšek tako zelo všeč. Dalj ko je bil v politiki, bolj se je približeval bazi.
Sem bila takrat še pionirka brez pravice do protestiranja.Če bi bil Janša danes v zaporu bi šla zihr protestirat pred zapor,da ga ne bi po pomoti kdo izpustil ven. 😉
Sama sem bila že veliko prej tudi podpisnik zahteve, da se ukune 133 člen Kazenskega zakonika bivše SFRJ, ki je kriminiliziral verbalni delikt. Vstaje leta 1989 sama nisem razumela, kot podporo JJ in ostalim trem obdolžencem, ampak predvsem kot zahtevo za spremembe, za zahtevo, da se civilistom sodi pred civilnim in ne vojaškim sodiščem, izdaja vojaške srivnosti pa je kaznivo dejanje in to ni sporno. Za to se je šlo, za civilno sojenje in za sojenje v slovenščini.
Precej akterjev takratnih dogajanj se je po koncu časa umaknila iz javnosti in ukvarjala z tistim, na kar so se najbolje spoznali in ostali del civilne družbe. Na žačpst si za marsikaj svojijo zasluge posamezniki, ki jih za posamezne rezultate nimajo. To je bil čas velikih napetosti in premikov, grozili so nam mitingi “Resnice”, pred tem je vrelo na Kosovu, stavkali so rudarji v Trebči, nekateri so spreminjali zgodovino, nacionalizmi so napovedovali krvave dogodke.odpirali so se grobovi in preštevali pokojniki, imeli smo hvala bogu samo deset dnevno vojno, uspelo se je nam izogniti moriji, na žalost pa naša politika ni znala narediti koraka naprej v korist vseh državljanov, ampak so čas energijo porabili za prakso, ki se nadaljuje še danes.
In če me vprašate, bi danes zahtevala oprostitev, ne, tudi takrat je nisem, zakon je zakon in ga je potreebno spoštovati, zahtevala bi pa še vedno sojenje pred civilnim sodiščem in v slovenščini in sodbo spoštovala.
Pravzaprav sem začuden tako nad komentatorji kot avtorjem. Vsi po vrsti pišete, da ste bili takrat še premladi ali da niste razumeli, kaj se dogaja. Pa vendar za nazaj veste, kaj je bilo prav in kaj narobe.
Ugotavljam, da so dogodki po Titovi smrti precej siva lisa slovenske zgodovine. Sam sem bil dovolj star, dovolj so me stvari zanimale in trudil sem se, da sem bil nadpovprečno informiran, kaj se dogaja v Jugoslaviji in kaj v Sloveniji. Dragica pravi, da smo se prenajedli belega kruha. Sam moram reči, da so bila po standardu Slovencev 70. leta najbrž višek življenja pod socializmom. Pokazalo se je, da je bilo tako kot danes v novi državi. Živeli smo na puf in ko je bilo potrebno po Titovi smrti pufe vračati, se je vse skupaj sesulo. Iluzije so padle. Standard v 80. letih je padel za več kot 30%. Šiptarji so zahtevali avtonomijo, Srbi so zahtevali Veliko Srbijo oziroma volitve en človek en glas. Borili smo se s skupnimi jedri v izobraževanju, Agrokomerc je postal država v državi, muslimani so zahtevali svojo kulturo, v Ljubljani so se srbski in slovenski pisatelji na smrt sprli. Hrvaška se je pravzaprav prebudila med zadnjimi, kajti posledice čistk iz 70. let so bile pri njih najhujše.
V takih razmerah so se pri mladini pšojavili publicisti in aktivisti, ki so ljudem dajali upanje. Njihovi teksti so bili dovolj udarni in predvsem dovolj hrabri, da so rušili takratne tabuje. Eden najbolj udarnih je bil Janez Janša, ki je bil tudi kandidat za predsednika ZSMS.
Janša ni izdal nikakršne vojaške skrivnosti. Takšna je sicer bila obtožba vojaškega sodišča, morda je bilo nekaj logike v obtožbi Borštnarja, ki je bil podoficir, vse drugo so bile igre totalitarnega pertijskovojaškega režima, ki je hotel utišati slovensko opozicijo. Kdor ne verjame, naj gre preverit, kaj je v tistem dokumentu pisalo. V normalnih državah bi zaprli avtorje takega dokumenta, to je bilo jasno tudi slovenskim intelektualcem, zato je Janša dobil tako podporo.
Ja, takrat sem stal tako na kongresnem trgu kot na Roški, podpisal sem deklaracijo in brez razmisleka bi to storil ponovno. To so bili najsvetlejši trenutki Slovenije. Majniška deklaracija seveda nikoli ni meso postala. Ne zaradi preveč, temveč premalo demokracije. Ne zaradi preveč temveč premalo Evrope.
Janša gotovo ni človek, ki zna biti populist. Še vedno ne vem, ali si je olastninil družbeno premoženje ali ne. Prepričan pa sem, a za stanje v kakršnem smo, nosi svoj del odgovornosti, ki pa je bistveno manjša kot je odgovornost koga drugega. Že to, da je iz kratke vojne izšel kot zmagovalec, ga je naredilo državnega sovražnika številka ena. Njegova agresivnost do medijev je bila zanj prevelika utež, boj, ki ga izgublja že 20 let. (mimogrede, mediji so tudi zame v samostojni Slovenij prava greznica, kar se v 80. letih ni dogajalo)
Vse to so preverljiva dejstva. Zagotovo obstaja arhiv tednika Mladina iz tistih časov, ko je bil to časopis, ki je pisal dokazljive stvari in je imel 70000 izvodov naklade. Preberite si izvode Tribune, Teleksa, Nove revije, Časopis za kritiko znanosti, Radio Študent itd. Navsezadnje tudi Dela.
Jugoslavija je bila v tistih časih država, ki je bila za Slovenijo smrtno nevarna, neperspektivna, država, v kateri je šlo vse navzdol. Rezultat na plebiscitu pove vse. Če bi na referendum dali vprašanje, ali so ljudje za to, da se plače povečajo za 50% bi težko dosegli tak rezultat. Potem pa se najdejo osli, ki trdijo, da smo živeli v pravljici.
frenk
saj ni treba biti ravno genij, da bi vedel, kaj je bilo narobe za nazaj….nenazadnje si tudi sam lepo povedal, da Majniška deklaracija ni meso postala…..a te moram posebej vprašati, kaj si sam naredil, da bi meso postala ?…
mene sicer na Roški takrat ni bilo, sem pa bil 91 nekaj mesecev v uniformi in pod orožjem, ker sem naivno verjel, da ste s tisto Majniško mislili resno….potem sem iz leta v leto vedno bolj spoznaval, da se vam je v bistvu jebalo za vsebino deklaracije v praksi in zato sem danes v protestniškem gibanju….Majniška deklaracija je bila farsa in očitno uperjena zgolj v povod izpustitve četverice….nekdo se je grdo poigral z ljudstvom takrat, osvobojeni pa so potem s poigravanjem nadaljevali do danes….ti bi jih šel spet branit in zagovarjat v protestu, jaz pač niti v najbolj morečih sanjah….
Dragica N,
če je bila zahteva protestov, da se obtoženim sodi pred civilnim sodiščem in v slovenskem jeziku, bi tudi sam glasoval za to…..čeprav ne vem, kaj bi to spremenilo, nenazadnje je izdaja vojaške skrivnosti desant na lastno državo….v bistvu so takratni protesti rešili Janšo, da kot izdajalec državnih skrivnosti ne konča v zaporu….in ker je takrat dobil žegen od ljudstva za takšno početje, je nadaljeval s podporo dolčenega ljudstva vse do danes….zdaj lažje razumem, zakaj so nekateri že od takrat Janši fanatično zvesti….
Spremenilo ne bi nič, ampak, pred vojaškim sodiščem se sodi obdolžencem v uniformi, lahko se motim, vendar za civiliste so civilna sodišča, vsaj v državah, ki nekaj na pravni red dajo. Res pa je nekaj zelo narobe v našem načinu razmišljanja, po vzorcu, če nekaj naredi naš ni kriv, ne odgovarja, ne bo kaznovan, zato ker je naš. Veliko prehitevanja je in evforije, ki a nima osnove v pametnem premisleku in argumentih, že kar vzorčen primer je Pen in JJ, najprej evforičen in nekritičen sprejem, potem pa isti postopek v nasprotni smeri.
Zvestobo pripadnikov določeni opciji pa lahko razumemo tudi tako, če pripadam njemu in se mu ni nič zgodilo, tudi jaz lahko počnem kar hočem, pa se mi ne bo nič zgodilo zato ker sem del te skupine. Pa saj to ni nič novega, samo malo okrog sebe se moramo ozreti, pa kakšno leto več ali manj v zgodovino, vedenjski vzorec je enak, samo ljudje in kraji so drugi.
Don in Dragica, če bi se zgodovina odvijala po vaše, bi bili tudi revolucionarji v vseh režimih, tudi partizani, onstran zakona. Nikdar in nikoli revolucionarji ne ravnajo po zakonu.
Janša je objavil dokument, ki je govoril o tem, kaj bo JLA naredila v Sloveniji, če bo prišlo do neredov. To ni bilo tako kot namiguje Don, češ da je izdaja države zločin proti lastnemu narodu. Slovenci smo imeli tedaj občutek, da je pomagal svojemu narodu proti okupatorju, ki ga je za večino tedaj predstavljala JLA. Kdor tega ni pravočasno spoznal (Bosna, Hrvaška) je to drago plačal.
Ja Marko, za nazaj je lahko biti pameten, zato me čudi, da so nekateri neumni tudi za nazaj. Ne vem, kaj si počel leta 86 in naprej do leta 91. Me tudi ne zanima prav dosti, jaz sem bil približno tako aktiven kot ti danes. Pa ne samo jaz. Takrat je pomenilo iti na ulice zares nekaj posebnega. Vzdušje takrat in danes je neprimerljivo. V vseh ozirih. Večina takratnih protestnikov je verjela v majniško deklaracijo. Sile kontinuitete niso verjele nikoli. Preberi si kakšen govor partijskega veljaka iz tistega časa. Mnogo naporov je bilo po letu 92 vloženih v to, da se zmanjša vloga Demosa in poveča vloga starih sil. Janša v tistem času še ni bil antikomunist, po tem času pa je postal. ni mu preostalo drugega, kajti bil je prenevaren starim silam in tako postal princ teme. NNe želim braniti njegove slabe lastnosti, napake, stranpoti. Toda preveč enostavno bi bilo, če bi ga okrivili za vse zlo. Vsaj delno ga razumem. Isti ljudje, ki poveličujejo teroristične napade revolucionarjev na predstavnike oblasti v začetku vojne(Natlačen), nekritično razlagajo, da je bil Janša vojni izdajalec in kot tak primeren za zapor. Kar je preveč je pa preveč.
Kaj sem storil, da bi majniška deklaracija meso postala? Nisem zelo pomemben državljan kot ti ali Leban, zato ne veliko. Pač, udeleževal sem se aktivnosti civilne družbe v drugi polovici 80. let, sodeloval sem pri nastanku prvih strank, postal sem lokalni predsednik SDZ, kasneje Demokratov in še kasneje Peršakovih Demokratov. Vedno sem imel občutek, da se te stanke zavzemajo za to, da bi majniška deklaracija meso postala. Ko sem postal nekoliko nestrpen, so druga za drugo propadle moje stranke.
V politiki sem spoznal, da se gibanje vedno izrodi. Socializem je naše ljudi naučil, da je stranka lestev, po katei je mogoče plezati. Spoznal sem, da se je tudi v nove stranke vključevalo pretežno tako članstvo, ki je potrebovalo lojtre. Take igre se jaz ne grem.
In še ena huda napaka naše politične stvarnosti. Ljudje so neverjetno naivni. Mediji so pokvarjeni. Zelo. Pri nas ne prenesemo politika, ki govori resnico. Preprosto nima možnosti priti niti blizu parlamenta.
Samo poglej si, kakšen odziv je doživela zadnja vlada JJ, ki je samo namigovala, v kakšnem stanju je Slovenija. Strahovlada. Tudi ti pogosto razlagaš, da je naš problem predvsem v razdeljevanju.
Prav to, razdeljevanje je odneslo majniško deklaracijo.