Včasih se resno sprašujem, kaj vse bi se dogajalo po svetu, kakor izven tega, če bi človek dejansko uporabljal možgansko kapaciteto na polno, torej vsaj 99%, namesto tistih od 1 – 20%, kot ugotavlja znanost. Ker že domet teh do 20% je impresiven, sploh ko gre za predstavljanje sicer splošno znanih, a vseeno unikatnih idej drugačnosti….

Medtem, ko po naši mali podalpski te dni prevladuje basket euforija, naši reprezentanti pa se resno driblajo s ponarodelo “od junaka do bedaka”, imajo v deželi vzhajajočega sonca norijo drugačne sorte, čeprav športne.

Ne Eurobasket, Japonci so postali ponosni gostitelji poletnih Olimpijskih iger 2020.

Po letu 1964, ko je Tokio prvič gostil OI, ki so najstarejše športno tekmovanje človeštva še iz časov antične Grčije, je zdaj preplavila euforija teh iger Japonce tudi v drugo. Da nam bodo pripravili še neviden spektakel sploh ne dvomim.

No, zdaj pa k bistvu te zgodbe. V vsakem olimpijskem obdobju med enimi in drugimi igrami se dogaja tudi tisti meni še najbolj zabaven logistični del iger.

Olimpijske igre so namreč zanimive tudi zato, ker se praktično v vsakem ciklusu menjujejo olimpijske tekmovalne discipline. Tako smo recimo od leta 1896 priče samo 5 športom, ki so konstanta, preostali pa se spreminjajo, prihajajo in odhajajo, pa spet tako ob času.

V tem delu uvrščanja novih športov na OI se namreč dogajajo strahotna lobiranja v ozadju, saj prihod novega pomeni izpad nekega dosedanjega, vse skupaj pa se sešteva bolj po ključu novih športov, ki v svoji modernosti in atraktivnosti prinašajo možnost večjega obiska iger, posledično več denarja komiteju OI in organizatorju.

In takoj po objavi Japonske, kot gostitelja OI 2020, so napredni Japonci pohiteli predstaviti tudi novo, zaenkrat še nevideno športno disciplino, katero hočejo uvrstiti v program Olimpijskih iger – skrivanje (skrivalnice).

Ja, prav si prebral/a. Skrivanje bi moralo postati nova športna disciplina OI. Tako vsaj trdi neumorni 64 letni Yasuo Hazak iz Univerze za športno znanost Japonske, ki je že začel pospešeno lobirati, da uvrsti to svojo izumljeno športno disciplino v redni program OI.

Yasuo je v ta namen ustanovil Komite za promocijo Skrivanja, ki je že v nekaj dnevih pridobila 1000 članov, predvsem študentov, lobiranje za Skrivanje pa je začel kar z naslednjimi besedami svetovni javnosti :

“Želim si, da bi Skrivanje postalo eden spektakularnih športov OI 2020, s časom pa tudi redna disciplina iger. Želim opogumiti vse, da se ukvarjajo s športom. Skrivanje lahko igrajo vsi, brez starostnih, spolnih ali sposobnostnih omejitev.

Ko gledate današnje športe, se vse vrti okoli neverjetne tehnike in spretnosti, kot so recimo fantastični driblingi, tek ali streli pri nogometu. Ampak to ni šport za vsakogar. Skrivanje pa je šport s katerim se lahko prav vsak ukvarja”, trdi Yasuo.

Seveda so me zanimala pravila te igre. Da se ne bi recimo dogajalo, kot se je v mojem otroštvu na vasi, ko se nas je 30 mularije odločilo igrati skrivanje. Začeli smo v soboto popoldne in po naših pravilih smo se lahko skrivali po celi vasi. V ponedeljek zjutraj smo se našli na šolskem avtobusu.

No, Yasuo je pri pravilih bolj natančen. Skrivanje igrata dve ekipi, vsaka s po 7 članov, tekma pa traja 10 minut. V prvih 5ih minutah ima ekipa 2 minuti časa, da se skrije na igrišču dimenzij 19,8 x 19,8 metra. Ko se ekipa skrije ima druga ekipa preostanek časa na razpolago, da jih najde in se jih dotaknejo.

Seveda je to le osnova, pravi adrenalin dinamike se bo namreč skrival v vseh možnih oblikah lokacij Skrivanja znotraj igrišča. Tam bo padal full adrenalin. Yasuo sicer upa, da bo Japonska kdaj postala Olimpijski prvak v Skrivanju, ampak po mojem jim to lahko uspe samo, če naše reprezentance ne bo na OI.

No, se ti zdi ta ideja Skrivanja, kot Olimpijski disciplini, dovolj odfrucana ?

Na prvi videz mogoče že izgleda tako. In ja, mislim, da tudi tokrat prvi videz vara. Skrivanje je namreč vzročno povezana panoga (so)bivanja človeštva že od samega nastanka.

Načinov in razlogov skrivanja namreč obstaja najmanj toliko, kolikor je živih bitij na tem svetu. Ne samo kolikor je ljudi, ampak vseh živih bitij. In tej načini izvedb skrivanja so dodatno nadgrajeni še v (ne)izpiljene verzije posameznikov, kjer si tudi dva načina izvedbe nista podobna, čeprav v isti panogi.

Nekateri se tako skrivajo kar pred seboj, drugi pred ženo ali možem, tretji pred šefom, parlamentarci se bodo kmalu pred vsemi državljani, noj skriva glavo v pesek, eni pod bedastimi vzdevki po spletu, spet drugi uspešno skrijejo pred davčno, pa ženska skrije ključ od srca tako dobro, da ne najde srca, itd….

Skratka, Yasuo ima moj glas, saj sem mnenja, da je Skrivanje res šport za vse živo in bi kot takšen moral postati tudi uradna disciplina Olimpijskih iger. Isto sicer mislim tudi o plezanju na koprske palme ali scanju proti burji, ampak ostanimo tokrat svetovljanski in solidarni do japonskih genialcev. Banzai !

Don Marko M

p.s.
Postani aktiven in ponosen del realne zabavne druščine Hočem, da se to zapiše v Ustavo !