Včeraj je bila predstavljena pobuda za državljanski referendum deratizacije parlamenta. Državljansko glasovanje bi se moralo začeti v ponedeljek in sicer s povsem novim načinom glasovanja. Državljan/ka, ki odobrava deratizacijo, odda svoj glas iztrebka v obloženo kuverto, državljan/ka, ki pa ne odobrava deratizacije, odda svoj glas jantarja ravno tako v kuverto, v obeh primerih pa se oddani glas dostavi na naslov parlamenta….

A zgodil se je škandal. Neposlušen državljan je oddal svoj glas iztrebka že danes, namesto v ponedeljek, na predviden prvi referendumski dan. Nas tem dejanjem so bili presenečeni tudi parlamentarci, ki zdaj enotno protestirajo proti kuvertam državljanskega referendumu, zaradi tega predčasnega glasovanja.

Ker obstaja verjetnost, da bo ustavno sodišče ugodilo pritožbi parlamentarcev, je organizator referenduma napovedal spremembo glasovanja. Od ponedeljka lahko tako državljan/ke na naslov parlamenta oddajo svoj referendumski glas na spremenjen način in sicer brez kuverte.

Od usodnih vprašanj zdravja parlamenta, gremo zdaj na usodne težave navadnih smrtnikov.

Danes me je ustavila soseda Živa, ki prebiva 15 ulic proč od moje, upokojenka, s katero se odlično razumeva že 20 let vsakič, ko se ne srečava.

Njena zgodba me je ganila in z veseljem jo delim s tabo.

Da ima velike probleme s svojim sinom, ki je strasten kadilec, je začela razlagati Živa.

Njen sin Stranko Stepeni je prvič prižgal cigareto, ko mu je bilo samo 2 leti. Njegov oče Zdravko, sicer upokojeni kočijaž, je Stranku dal povsem slučajno prvo cigareto in od takrat dalje je sin postal totalen kadilski odvisnik.

“Ma kdo pravi, da kajenje ni škodljivo ? Poglej si samo čemu je podoben moj otrok po 78 letih intenzivnega kajenja, 40ih cigaret dnevno. Čisto je odvisen. Če ne dobi cigarete se razjezi, začne histerično vriskati in tolči z glavo v zid”, je vidno vznemirjena hitela razlagati Živa.

Dolga leta zastrupljanja z nikotinom pa niso vplivala samo na Strankovo obnašanje, temveč tudi na njegovo zdravje.

“Moj otrok je zdaj star, zmečkan, senilen in ima rumene zobe. In ne more več igrati nogometa z ostalimi otroci, ker se hitreje utrudi. Res sem zaskrbljena za njegovo zdravje”, je svoje misli, zdaj že v solzah, dodajala Živa.

Obupana mati je že nekaj krat poskušala svojega otroka izvleči iz kadilskega pekla.

“Ko je imel 5 let”, je hlipajoče nadaljevala soseda,”sem mu podarila psa v upanju, da ga bo odvrnil od cigaret, ampak v kratkem času je naučil kaditi še psa. Tudi po 15ih letih, ko je pes umrl zaradi posledic kajenja, ga nisem uspela prepričati v škodljivost kajenja”.

Tudi Strankovemu očetu ni uspelo sinu razložiti, kako nevarno je lahko kajenje.

“1000x sem mu ponujal šnopc in razlagal, da šnopc ne škodi pljučem, a on ni hotel opustiti cigarete. Grozno. Roko na srce, mene tudi ne skrbi toliko njegovo zdravje, temveč kako nabaviti 200€ mesečno za njegove cigarete. Žena in jaz imava nizke pokojnine in komaj lepiva konec s koncem”, je znal povedati Zdravko Stepeni.

In tako sva se z Živo razšla, da z njenim dovoljenjem spišem te vrstice. In med pisanjem me je poklicala, povedala, da je vesela, da sem ji prisluhnil, srečna, da me pozna, ter dodala, da je njena zgodba ganila tudi anonimnega donatorja, ki se je odločil nesrečni družini donirati 500 štek Strankovih priljubljenih cigaret.

Očitno je v naši mali podalpski še dovolj dobrih ljudi, da bo lažje preživeti EU tobačno prohibicijo. V znak podpore Strankovi vztrajnosti, pa si grem zdaj enega fino rezanega tobačnega lista zarolat na teraso…..Dokler še imam možnost izbire….

Don Marko M