Opozorilo – osebam nemirnega želodca odsvetujem ogled fotografij v nadaljevanju ! Ljudje smo si različni, kar je seveda tista lepša, zanimivejša plat tega planeta. Kdo in kako sprejema različnost, tudi osebnih sprememb, je seveda že druga, bistveno daljša zgodba…..

Za iskanje sebe ali samopotrditve ljudje uporabljamo različne metode, kar je seveda, spet, za nekoga vedno prav. Sam sem sicer mnenja, da je spoznavanje in sprejemanje samega sebe lahko eno najnapornejših življenskih opravil v začetni fazi, ki sicer lahko traja in traja (za nekatere celo nikoli ne konča), čeprav je potem vse lahko.

Kot sem mnenja, da je oseba, ki išče sebe ali samopotrditev preko metod obsesivnih šopingiranj, materializiranj, alkoholiziranj, vpletanj nosov povsod razen vase in podobno, lahko v dokaj resnih težavah, brez možnosti uveljavitve osebne stabilnosti, ampak to je le moje mnenje. Kot sem rekel, vse je za nekoga prav…..

Suspenzija – je izraz za življenje na vrvicah. Bolje rečeno na – kavljih. Dobesedno. Na kavlje so privezane vrvi(ce), ki so privezane/pripete nekam na strop v prostoru oz. na kakšno drevesno vejo v naravi. Kavlji pa so prebodeni v človeško telo in ga tako držijo v “lebdenju”.

Kot večina današnjih posebnosti tudi suspenzija ni plod sodbnega izuma, temveč jo je spočelo indijansko pleme Mandan iz Severne Dakote v začetku 18. stoletja. Za Mandance je bila Suspenzija – verski obred.

Obred, ki je pomenil življenje ali smrt. Sprejetja v pleme je namreč bil deležen zgolj tisti/tista, ki se je uspel/a sam/a rešiti iz objema teh kavljev.

Suspenzija je potem v 70ih in 80ih prejšnjega 100letja doživela pravi razcvet po svetu, prvenstveno po zaslugi, na Cipru rojenega, umetnika Stelarc-a, ki je skozi umetniške fotografije prikazoval domete človeškega telesa in suspenzija je bila ena teh oblik.

Potem so se seveda našli modeli, ki so oživeli obred Mandan plemena in začeli razlagati, da je suspenzija odličen način iskanja in najdenja samega sebe. Danes se suspenzija izvaja tudi v naši mali podalpski.

Ljudje tako preko suspenzije iščejo globino samega sebe, se spopadajo s strahom, iščejo nadzor nad svojim telesom, si poskušajo dokazati, da so več kot njih telo, nekateri pa enostavno hočejo preizkusiti neznano, za nekatere pa, ja, suspenzija predstavlja tudi orgazem.

Nekateri, ki so suspenzijo že preizkusili sicer trdijo, da je v naravi to doživetje “najlepše”, kakor obrneš pa ne priporočam tega obešanja na kavlje brez prisotnosti strokovno usposobljenih.

In če si pomislil/a ob pogledu na obred suspenza na marionete…Nikar, sodobne marionete niso več na vrvicah. Vsaj tistih otipljivo vidnih ne……

Don Marko M