Nemčija je 2. največja plagiatorka na svetu

Veš za tisto : made in Germany – best quality ? No, od zdaj ne boš več tako prepričan/a v to. Praktično vsak ve, da so Kitajci vodilni plagiatorji na svetu in Kitajci tega ne zanikajo. Manj znano pa je, da ji takoj na drugem mestu sledi – Nemčija ! In to neslavno mesto po številu izdelanih ponarejenih izdelkov Nemčija zaseda že nekaj let, obenem pa nič ne kaže, da bi bil plagiatorski svetovni vrh kaj kmalu spremenjen…..

Pred kratkim je delovna skupina za zaščito proizvodov in znanja iz Zveze nemških proizvajalcev strojev (VDMA) objavila rezultate raziskav ponarejanj izdelkov, kar sicer počnejo v Nemčiji od leta 2003 na vsaki dve leti, z anketami med podjetji-članicami zveze.

Zadnji rezultati raziskave, v kateri so padali rekordi, pa so šokirali celo Nemce – kar 70% podjetij je obremenjenih s plagiatorstvom.

Samo v tej panogi je zgolj leta 2013 zaradi tega nastalo za skoraj 8 milijard € !!! škode in po nemških kriterijih bi lahko s to vsoto letnega prometa odprli novih 38.000 delovnih mest.

Kot navajajo v tej raziskavi VDMA je še dosti bolj osupljivo dejstvo, da skoraj vsak 4 ponaredek na svetu, torej dobrih 23% le teh, prihaja iz Nemčije in s to bilanco so nemški plagiatorji izpodrinili Turčijo iz drugega mesta.

Podzemne tovarne

Ponarejajo praktično vse, kar lahko prinese profit. Izdelujejo stroje v celoti, kar pomeni, da ponarejajo tudi kovine, računalniške programe, rezervne dele, včasih pa zgolj dizajn. Obenem pa nemški anketirani podjetniki menijo, da so plagiatorji predvsem njih konkurenca.

Plagiatorji v Nemčiji delujejo/proizvajajo v t.i. podzemnih tovarnah, ki se nahajajo na dvoriščih ali v garažah, kjer se sicer proizvaja predvsem v nemogočih delovnih razmerah, ob čemer se ima v mislih podobnost z dvoriščnimi delavnicami na Kitajskem, kjer se še vedno zelo uspešno proizvaja dobrih 70% ponarejenih izdelkov. Pomembno vlogo v tej verigi pa igrajo tudi kupci in dobavitelji, ki se ravno tako pojavljajo v vlogah plagiatorjev.

V glavnem proizvajajo kopije izdelkov po t.i. metodi reinženiringa, ob čemer originalen izdelek razstavijo, analizirajo posamezne dele, procese, funkcije, nakar pridejo na vrsto izračunave, kako ta izdelek izdelati ceneje. Kar 7 od 10ih ponaredkov nastane na takšen način.

Klasičnega industrijskega vohunstva je za te plagiatorske podvige sicer zgolj 15%, se pa odvija zanimiv pojav “odlivanja strokovnjakov” iz originalnih podjetij za potrebe izdelav teh plagiatov. In te strokovnjake tej nemški podjetniki pobirajo povsod po Evropi, tudi Sloveniji, odvisno tudi iz katere države je originalen izdelek namenjen plagiatorstvu.

Nekateri predrznejši nemški podjetniki in/ali podjetja si celo dovolijo v kateri od držav EU kupiti podjetja v stečaju, lahko tudi samo določene enote le teh zgolj zato, da pridejo do originalnih patentov.

Tako so pripravljeni celo zaposliti lokalno delovno silo, sproti počrpati še državno pomoč, a že čez nekaj mesecev “ugotovijo”, da se zadeva ne bo izšla, kar so sicer vedeli že pred začetkom, in potem sprožijo ponoven stečaj zoper to podjetje, delavce na zavod, s kopijami originalnih patentov ali kar originali pa odsurfajo v Nemčijo in nadaljujejo plagiatorsko naprej. Dogaja se tudi v Sloveniji.

Kot navaja Stephen Cimerman, sodelavec VDMA v teh raziskavah, je to plagiatorstvo v Nemčiji velik problem tudi zaradi pomanjkanja zavesti, da se dela nekaj protipravnega, nenazadnje smo lahko vsi kupci teh izdelkov, obenem pa ljudje v Nemčiji vedno bolj gledajo na ceno in vedno manj na kakovost.

Medtem, ko so kitajski plagiati praviloma slabe kakovosti, pa Cimerman poudarja, da za nemške plagiate menijo, da so izdelani visokotehnološko, kar pa je samo še dodaten razlog, da bi v Nemčiji morali to plagiatorsko nevarnost razumeti dosti bolj resno in se tako tudi spopadati z njo.

Vedno več odškodninskih zahtevkov potrošnikov

Kar četrtino od vseh anketiranih nemških proizvajalcev to plagiatorstvo strojev in polizdelkov prizadane kar dvakratno, saj jih ne prikrajša samo pri prodaji, temveč se vedno pogosteje dogaja, da na njih naslove prihajajo odškodnisnki zahtevki potrošnikov, ki so seveda prepričani, da posedujejo njih originalen izdelek.

Enostavneje povedano, kakor v Nemčiji, tako se lahko zgodi in se dogaja kjerkoli po Evropi in svetu, kjer prodajajo nemške izdelke, da potrošnik nič hudega sluteč kupi v trgovini “priznano” nemško kakovost, ki pa je v bistvu plagiat, čeprav odlično izdelan in ko se le ta pokvari, po možnosti še v garanciji, se potrošnik seveda obrne z reklamacijo na podjetje, ki proizvaja originale, kjer sicer lahko ugotovijo plagiatorstvo, a spopad z oškodovanim kupcem je pogosto neizbežen.

Dobro nam je namreč že znana zahodnjaška menatliteta tožb z enormnimi zneski potencialnega oškodovanca zoper podjetja, sploh če je v igri nevarnost za življenje ali telo, kar pomeni, da so že in bodo vedno pogosteje podjetja, ki proizvajajo originale, zaradi teh plagitorskih izdelkov njih znamk pahnjena v zavlečene odškodninske procese iz katerih se bodo zelo težko izvlekli.

Zelo pogosto so namreč tej nemški plagiati tako dobro izdelani, da je nestrokovnjaku, kar večina potrošnikov je, praktično nemogoče dokazati, da gre za ponarejen izdelek, sploh recimo v primerih višje sile, ko takšen izdelek zagori. In v takšnih primerih škode, ki so pri delovanju plagiatov dokaj pogosti, bo težka predla nemškim originalom.

V bistvu vse skupaj poteka v smeri, da nemški plagiati, vzporedno nemški državljani, kar sami uničujejo nekoč nemško pregovorno kakovost in če Nemci vedno manj verjamejo v njih kakovost, potem ni več razloga, da bi vanjo verjel še kdo drugi. Vsaj do trenutka, ko bo na izdelkih pisalo “Original plagiat from Germany”…..

Don Marko M

One way or another (blog Don Marko M)

 

1 pred teboj je povedal za zapis “Nemčija je 2. največja plagiatorka na svetu

  1. V vsakdanjem življenju plagiatrostvo razumemo, kot prepisovanje, manj kot kraja intelektualne lastnine. Navsezadnje prepisovanje celih strani iz ućbenikov ni kraja intelektualne lastnine, saj zakon npr. o gravitaciji ni last niti Newtona, kaj šele nekoga, ki je to prpisal in so drugi od njega. V tehnični sferi pa je stvar še bolj nedorečena, Če ni izdelek patentno zaščiten v tej in tej državi, ga lahko dela vsak. Po drugi svetovni vojni so bili glavni plagiatorji Japonci, ki so prve avte in motorje naredili tako, da so uvozili nekaj primerkov, jih razstavili in organizirali lastno proizvodnjo. Pravzaprav vsa generična zdravila so plagiat, če niso v določeni državi patentno zaščitena ali je patentna zaščita potekla. Tudi na sejmih inovatorjev je večina obiskovalcev tatov idej in posameznih rešitev.
    Zato se bolj nagibam piratski stranki, ki vso intelektualno lastnino smatra kot skupno last človeštva in veselo down louda dobre komade iz interneta. Pri tekstilu pa ne gre toliko za ponaredke, kot za lažno predstavljanje plagiatroja in to se preganja. Sama zaščita intelektualne lastnine pa zahteva drage patentne zaščite in pravdanje, za kar je potreben denar. Zato ta zaščita koristi predvsem bogatim , da si zavarujejo svoj fevd.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *