Če bi se ta dogodek zgodil v neki večinsko urejeni, odgovorni in moralni državi, s seveda takšnimi tudi parlamentarci, potem ta dogodek sploh ne bi bil dogodek, sploh ne za prve strani medijev, pač pa nekaj povsem normalnega, običajnega. A v naši vukojebini je samoodstop poslanca prava senzacija. Vsaj zaenkrat….

Lahko mi sicer kdo očita morebitno pristranskost v tem zapisu do Petra Vilfana, ker sploh ne bom skrival, da sem delo(vanje) Petra, na osnovi javnih predstav v športu in komentatorstvu zelo spoštoval. In po njegovem včerajšnjem obnašanju ga danes spoštujem še bolj – kot človeka. In upam, da me ne bo kdaj silil, da to mnenje spremenim.

Seveda ni dvoma, da je Petrova povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola nedopustno dejanje, sploh za parlamentarca. Obenem povsem razumem, da se lahko prometna nesreča s hujšimi poškodbami za udeleženca ali celo koncem njega življenja, zgodi tudi povsem treznemu in vsakemu izmed nas, kadarkoli, kjerkoli. Na srečo je v tem primeru pešec preživel, ni življensko ogrožen in upam na njega uspešno okrevanje.

Tega dejanja v tem Petrovem primeru nimam potrebe obsojati posebej, saj se je obsodil že kar Peter sam, policija pa mu je obenem dodatno še spisala kazensko ovadbo, poleg rednih kazni.

Se bom pa posvetil tistemu, kar iz nekaterih naredi velike ljudi – prevzemanje odgovornosti na polno.

Peter je praktično takoj po nesrečnem dogodku le tega izjemno obžaloval, poškodovanega je obiskal v bolnišnici in se mu opravičil, obenem pa nepreklicno odstopil iz poslanskega mesta v državnem zboru.

A se še komu zdi, da je Peter malo zmešan ? Da je zaradi takšne “banalnosti” kar takoj odstopil iz parlamenta in to ne da bi se proti njemu sploh vodil kakšen kazenski postopek, kaj šele, da bi bil že pravnomočno obsojen.

V parlamentu imamo še 89 takšnih, ki niso povozili samo enega državljana, ampak na stotine tisočev, pa jim ne pade na pamet odstopiti zaradi tega. Kaj šele, da bi obžalovali. Nekateri so celo, kot bratuškova, celo ponosni na to, da so vse povozili in bi radi to še naprej počeli….

Izven parlamenta imamo pravnomočno obsojene lopove, ki so ravno tako povozili že tisoče državljanov, kot recimo janša, ki brez slabe vesti in jajc bežijo pred vročitvijo pošte, pred zaporom in za nameček še pridigajo o poštenosti in nekem narodnem ponosu.

Pa celo plagiado nadzornikov, ki so povozili praktično vse naše firme in posledično delavce in njih družine. Pa bankirje, ki so povozili državljane s slabo banko. Pa še par tisoč njim podobnih, ki sploh ne razmišljajo o odstopu, sploh nepreklicnem in nepovratnem.

In potem se pojavi Peter Vilfan, ki naivno pošteno celo prizna, da je povozil državljana, celo izreče globoko obžalovanje, celo obišče povoženega in mu izkaže pripravljenost na pomoč, skratka pojavi se Peter, ki prevzame polno odgovornost svojega dejanja, izkaže vso pripravljenost popravka svoje napake in se na koncu kar samega sebe obsodi z odstopom iz parlamenta, še preden bi ga obsodil kdo drugi.

Nekaj s Petrom očitno ne štima, da se je tako radikalno pošteno in v trenutku odzval na svojo napako. Štima ali ne štima, v vsakem primeru ti Peter Vilfan hvala, da si določil nove smernice kriterija, ki bo poslej merodajen za ocenjevanje in kaznovanje bivših, sedanjih in bodočih parlamentarcev.

Poslej bo vsak poslanec, strankarski veljak, nadzornik, bankir, menedžer, ki ne bo znal zabijati kot Vilfan, nič vreden. In nič vrednemu lahko da glas podpore zgolj in edino – nič vreden…..

Don Marko M