Na svoj 25. rojstni dan je Janez po prekrokani noči porabil cel dan za odganjanje tigra. Neveščemu safarija je za odganjanje tigra porabil še cel naslednji dan. Tretji dan se je tiger odločil sam zapustiti Janeza. Ko nima smisla, pač nima smisla. In potem je Janez ostal sam s svojo senco….

Idealna družba za čase po napornih bitkah. Senca je molčala. Janez tudi. Janez je začel razmišljati. Sprva počasi. Potem so misli stekle same. Vedno hitreje. Že čez nekaj minut jih sploh ni mogel več dohajati. In v nekem trenutku so se misli ustavile. In parkirale.

Janezu se je naenkrat razprlo nevihtno oblačno nebo v čistino brez oblačka z nasmehom sonca. Razumel je. In se hipoma odločil. “Tega realiti šova v naši mali podalpski ne dohajam več. Grem !”, si je rekel na glas. In je spakiral.

Na prvem naslednjem letu je že sedel na letalu, ki je letelo proti obljubljeni deželi, kamor sta odšla njegova starša že pred leti, takoj po njegovi polnoletnosti – v Kanado.

In tam je Janez začel pisati svoj dnevnik….

12. 08.
Vselili smo se v našo novo hišo v Kanadi. Tako zelo sem vznemirjen. Tukaj je tako zelo lepo. Planine so čudovite. Komaj čakam, da jih vidim prekrite s snegom.

14. 10.
Kanada. To je najlepša država na svetu. Listja so se oprijeli vsi tisti čudoviti odtenki rumene in oranžne barve. Vozil sem se skozi naravo in videl nekaj jelenov. Tako veličastno zgledajo. To so najlepše živali na svetu. To je verjetno Raj. Ljubim Kanado.

11. 11.
Dan spomina (Kanadski državni praznik). Lov na jelene se bo kmalu začel. Ne morem si predstavljati, da lahko nekdo ubije tako čudovito žival. Upam, da bo kmalu sneg. Tako lepo je.

02. 12.
To noč je padel prvi sneg. Ko sem zjutraj vstal sem videl vse prekrito z belo odejo. Videti je kot najlepša razglednica. Nepopisno lepo.
Šli smo ven, očistili nadstrešek in dohodno pot, potem pa smo se kepali (jaz sem zmagal). Ko je šla mimo snežna freza javne službe smo morali spet očistiti dohodno pot. Kako čudovita država. Ljubim Kanado.

12. 12.
To noč je spet snežilo. Spet je šla mimo freza in zasula dohodno pot. Tukaj je čudovito.

19. 12.
To noč je spet snežilo. Nisem mogel premakniti avta, da bi šel v službo. Tukaj je res čudovito, samo malo sem že utrujen od lopatanja. Spet pofukana freza.

22. 12.
Ta beli drek je spet padal celo noč. Dobil sem žulje od lopatanja, pa še hrbet me boli. Tisti opičnjak s frezo kot bi se skrival za vogalom in samo čakal, da jaz očistim sneg na dohodni poti. Bumbar.

25. 12.
Srečen pofukan in usran Božič. Še malo usranega snega. Če mi bo kdaj padel v pest tisti homoseksualec, ki vozi frezo, ga ubijem. J***m jim mamico, zakaj ne posujejo več soli po cesti, da se sneg hitreje stopi.

27. 12.
To noč spet sneg. Že tri dni ne hodim iz hiše, razen da očistim sneg dohodne poti, ko gre mimo freza. Nikamor ne morem, ker je avto pod hribom snega na dvorišču, pa še hladno je. Vremenkoti napovedujejo, da bo zapadlo novih 30cm tega belega sr***a.

28. 12.
Vremenska napoved je bila slaba. Zapadlo je pol metra. Če bo tako nadaljeval, se ne bo stopil do poletja. Freza se je pokvarila pred našo hišo in tisti bumbar me je vprašal če mu posodim lopato, ker se je njegova zlomila.
Rekel sem mu, da sem polomil že 6 lopat med čiščenjem tega dreka izpred mojega vhoda in malo je manjkalo, da nisem 7 zlomil na njegovi glavi.

04. 01.
Končno sem lahko šel iz hiše. Šel sem do trgovine in kupil nekaj hrane, ker smo ostali brez zalog. Ko sem se vračal sem z avtom zadel jelena. 3000 dolarjev škode na avtu pa še na sodišče moram zaradi mrtvega jelena. Te jebene nebodijihtreba bi morali vse pobiti. Povsod jih je. Škoda, da jih lovci niso jeseni iztrebili.

03. 05.
Avto sem odpeljal do avtomehanika. Neverjetno kako je avto zarjavel zaradi te pofukane soli, katero potresajo povsod.

10. 05.
Selim se na Florido. Jebeš Kanado. Sploh si ne morem predstavljati, kako lahko nekdo normalen sploh živi v tej pofukani Kanadi že en sam teden.

Nadaljevanje Janezovih akcijskih dogodivščin sledi takoj, ko mu na Floridi tekoče besede začnejo polniti statičen dnevnik…..

Don Marko M