Bilo je 45 let v miru. A od razpada SFR Jugoslavije leta 1991 v Evropi dejansko ni več daljšega miru. Tudi danes ga ni. Letos mineva 100 let od začetka 1. svetovne vojne, ter 75 let od začetka druge svetovne in obe vojni še danes kažeta posledice….

In če je 1.svetovna vojna prinesla s seboj tudi 20 milijonov ranjenih in 16 milijonov mrtvih od teh 7 milijonov civilistov, pa je vso brutalnost človeškega dna prikazala 2. svetovna vojna s 35 milijoni ranjenih, 3 milijonov pogrešanih in kar 60 milijonov mrtvih, od katerih je bilo kar 40 milijonov civilistov.

V obeh vojnah je ključno vlogo, v skrajno negativnem smislu, imela Nemčija, v 2. s svojim nacističnim pohodom Adolfa Hitlerja, kateremu so zvesto pomagali tudi fašisti in domači izdajalci v posameznih državah in tudi na območju naše male podalpske, kjer so v imenu nacizma in fašizma največ Slovencev pobili domobranci, ni bilo nič drugače.

Večina zgodovinskega gradiva 2. svetovne vojne v Evropi omenja predvsem Hitlerjev moški del uničujočega vojnega stroja, a dve ženski, zgodovinarki in pisateljici, Martha Schad in Wendy Lower, v svojih knjigah Sie liebten den Führer in Hitler’s Furies dokazujeta, da Hitler brez ženske pomoči, predvsem Nemk, verjetno nikoli niti ne bi uspel priti do položaja, kot ga je imel.

Še več – te t.i. Hitlerjeve pomočnice so mu ne le pomagale na oblast, med vojno so bile potem dosti bolj brutalne morilke, kot marsikateri moški vojak.

Ženske, ki so ustvarile zločinca Hitlerja

Da je moč lahko tudi seksi in privlačna, je že znano iz številnih povesti o moških, ki so pozornost lepšega spola privlačili nase izključno zaradi svoje politične moči in položaja, ob čemer tudi Hitler ni bil izjema.

Čeprav se v današnjem sodobnem času Hitler vsled svoje lepote ne bi mogel ravno uvrščati med atraktivne in ideale moške lepote, pa to ne spremeni dejstva, da je ta propadli pleskar iz avstrijske province privlačil žensko pozornost dosti prej, preden se je dokopal oblasti.

Ja, bile so ženske, v njegovih začetkih celo predvsem samo one in večinoma poročene, sprva tiste iz višjega, premožnejšega sloja, ki so ljubile Führerja in ga obilno zalagale finančno vse dokler se ni tako okrepljen bliskovito povzpel na vrh.

Ena prvih takšnih, ki ga je vpeljala v, do takrat prepovedano mu, visoko münchensko družbo in mu pomagala pri iskanju sponzorjev, je bila plemkinja in soproga premožnega založnika Elsa Bruckmann.

Ona je tudi lektorirala Hitlerjev Mein Kampf in navdušena nad idejami tega pamfleta, je bodočega firerja predstavila premožnim industrijalcem, ki so začeli finančno podpirati njegovo stranko NSDAP.

To, kar je bila za Hitlerja v Münchenu Elsa, je bila v Berlinu “mama” Helene Bechstein, soproga znanega proizvajalca klavirjev, ki ga je hotela celo posvojiti. Poleg tega, da ga je izdatno finančno opremljala, mu je plačala tudi govorne vaje, da bi se politik v vzponu znebil svojega, v Nemčiji nezaželjenega, avstrijskega naglasa, nabavila pa mu je tudi prvo reprezentativno limuzino.

Seznam znanih žensk iz visoke družbe, ki so hrepenele po Führerjevi bližini je dokaj dolg – od filmske umetnice Leni Riefenstahl, do šefice Wagnerjevega klana Winifred, pa vse do soproge Josefa Goebbelsa za katero je bilo rečeno, da je privolila v poroko z osovraženim šefom nacistične propagande zgolj zato, da je lahko bila v Hitlerjevi bližini.

Vse te znane ženske nemškega javnega življenja so padle na šarm nacistične moči tega dikatorja, ki jih je, vse po vrsti in brez izjeme, na poti svojega vzpona izkoristil in odvrgel.

13 milijonov Hitlerjevih pomočnic, ki so zanj nekaznovano brutalno ubijale

A te premožne dame so bile le vrh, čeprav zelo pomemben, ledene gore. Ko je Hitler pognal svoj ubijalski nacistični stroj so namreč v ospredje stopile druge ženske. Ženske, ki so zanj ubijale. Zvesto, brutalno in neomajno.

Ženske, o katerih zgodovina ni kaj dosti govorila in kar je še dosti huje – ženske, ki so za svoja nacistična grozodejstva ostala povsem nekaznovana. 13 milijonov zvestih Hitlerjevih pomočnic.

Vse so bile prostovoljke, med njimi pa vseh profilov, od medicinskih sester, učiteljic, tajnic, soprog….Delovale so predvsem v ozadju, čeprav so mnoge med njimi poprijele tudi za orožje v ospredju.

A tudi brez pravega bojnega orožja v rokah so bile te Hitlerjeve pomočnice hladnokrvne morilke. Brez posebnih ubijalskih usposabljanj, naravni talenti, vodila jih je njih notranja želja. Želja po ubijanju. Vsega, kar ne ustreza arijski rasi. Vodilo jih je sovraštvo.

Nacistični genocid se namreč ni začel v plinskih celicah in koncentracijskih taboriščih, temveč v – bolnicah. Torej v ustanovah, kjer so pregnani pričakovali pomoč.

Tam so te Hitlerjeve pomočnice, kot zdravnice, medicinske sestre in bolničarke, ubijale bolnike z uspavalnimi tabletami, injekcijami in stradanjem do smrti. Prve žrtve so bili – otroci.

Te pomočnice so tako ubile na tisoče invalidnih otrok, a to je bil le začetek brutalnih dejanj Hitlerjevih pomočnic. Postale so priče, sodelavke in izvajalke mnogih zločinov. Bile so ambiciozne in niso izbirale ne sredstev, ne načina za napredovanje.

Dobra tretjina žensk takratne nacionalsocialistične Nemčije, okoli 13 milijonov njih, je aktivno sodelovala v številnih organizacijah, najmanj milijon jih je šlo na vzhodna bojišča, mladinke so se lahko naučile tudi usposobljenosti z orožjem, do konca vojne pa je konstantno rastlo tudi število žensk v Hitlerjevi stranki NSDAP.

Hitlerjeve pomočnice so bile, po predstavljenih raziskavah in pričevanjih, krute upraviteljice, tatice, mučiteljice in morilke, to početje sodelovanj v zločinih pa so izbrale povsem prostovoljno.

Liesel Willhaus, soproga vodje zloglasnih SS enot v koncentracijskem taborišču ukrajinskega Lavova, je v nacističnem aparatu delovala že od leta 1934, očividci pa so povedali, da je iz svojega balkona v koncentracijskem taborišču streljala na Žide tudi v prisotnosti svojega otroka.

Žal v enem redkih sodnih postopkov za zločinska dejanja tem Hitlerjevim pomočnicam, Willhausovi njena grozodejstva niso bila dokazana, ker ona, kot večina teh pomočnic, ni imela uradnega službenega položaja v nacističnem ustroju in zato ni bilo dokumentov iz tega obdobja, ki bi podkrepila izjave prič. A tisoči preživelih prič so povedali kruto resnico.

Po Hitlerjevi kapitulaciji je bila zaključena tudi kariera teh njegovih pomočnic in le zanemarljivo število njih je tudi dejansko odgovarjalo za te zločine.

Večini je uspelo prikrito se vrniti v povojno življenje Nemčije ali so šle po svetu, kjer so postale “vzorne” družinske žene, matere in nevpadljivo nadaljevale življenje. Živijo svobodno življenje, a dvomim, da so svobodne……

75 let kasneje se Evropa spominja(mo) začetka te največje nacistične morije človeštva. S proslavami. In – vojno. V Ukrajini. In Angelo Merkel…..

Don Marko M