Le dobrih 50 let nazaj so si Evropejci v živalskih vrtovih ogledovali – ljudi. Manjvredne rase. Ne, ni hec, žal. To se je resnično dogajalo. Namesto živali so “modri” evropejci v živalske vrtove nastanili “izmečke človeštva”, kar pa so bili vsi po svetu, ki niso bili Evropejci…..

Če se še kdo sprašuje, zakaj je rasizem še danes tako močno prisoten in zakaj ga je tako težko izkoreniniti, potem je tukaj del odgovora.

Rasizem ima namreč močno zgodovino, krepkih 100letij dolgo, spočel pa ga je – beli človek. Beli človek, ki se je označil za nadčloveka….

Sploh Angleži, Francozi, Nemci in Američani so se izjemno radi pobahali s svojimi kolonijami po svetu na poseben način – v svojih mestih so namreč te “čudake” iz svojih kolonij, ki so bili praviloma povsem normalni ljudje, razstavljali na več načinov, da so lahko razkazovali svojo večvrednost.

Bolano ? Kakor za koga. Kar pa ni spremenilo dejstva, da so v svojih večjih mestih (Pariz, Berlin, London) skoraj vse do leta 1960 te številne manjvredne moške, ženske in otroke iz svojih kolonij dajali na ogled obiskovalcem na raznih sejmih, razstavah in nenazadnje tudi v posebej zanje narejenih živalskih vrtovih. Človeških živalskih vrtovih.

A korenine te “mode” človeških živalskih vrtov segajo 100letja nazaj, prvi znani pa jo je zakrivil raziskovalec in trgovec – Krištof Kolumb. Ja, to je tisti, ki je v Ameriki odkril kolumbovo jajce.

Kolumb je namreč leta 1492 na španskem kraljevem posestvu razstavil 6 Indijancev, plen svoje poti, in takšna oblika razstav “divjakov” iz svojih kolonij je postala množična zabava v 19. in začetkih 20. stoletja minulega tisočletja.

V tem obdobju so namreč krovni svetovni kolonialisti prisilili praktično gole Afričane, da so na sejmih po Franciji glodali kosti in bili tako prepričljivi ljudožerci. Tam so razkazovali tudi otroke ameriških Indijancev.

Cele družine iz Azije in Južnega Pacifika so takisto razstavljali za ogradami v živalskih vrtovih, pripadniki afriškega plemena Zulu so morali plesati po Londonu. Takšna je bila usoda sužnjev evropskih kolonij – vse do 1958 leta.

Danes sicer temu početju zlahka rečemo rasizem in poniževanje ljudi v najhujši podobi, a v tistih časih tisoči in tisoči obiskovalcev teh živalskih vrtov v tem niso videli ničesar slabega.

Največ človeških živalskih vrtov v Evropi beležijo med leti 1870 – 1930, čeprav so obstajali že pred tem. Ocenjuje se, da je bil prvi človeški živalski vrt v Evropi v 16. stoletju v Italiji, kjer so razstavljali t.i. “barbare” Tatare, Turke, Indijce, itd.

Kasneje so v človeških živalskih vrtovih razkazovali predvsem staroselce iz držav, katere so Evropejci kolonializirali.

Današnji znanstveniki trdijo, da so človeški živalski vrtovi v tistem času predstavljali nekakšno opravičevanje evropskega in ameriškega kolonializma, saj so takrat javnosti vcepili prepričanje, da domorodci niso dovolj inteligentni in napredni kot bela rasa, ter je povsem normalno, da jim belci vladajo.

Jardin d’Agronomie Tropicale – največja sramota Francije

Največji človeški živalski vrt v Evropi se je nahajal v Franciji, v skrajnem delu gozda Vincennes pri Parizu, kjer še danes ležijo ostanki takratnih prikazovanj francoskega kolonializma.

V Jardin d’Agronomie Tropicale, kakor se je kompleks imenoval, so zgradili 6 vasi po modelu 6ih krajev, ki so bili v tistem času francoske kolonije : Madagaskar, Indokina, Sudan, Kongo, Tunis in Maroko.

Karseda natančno so preslikali tamkajšnjo arhitekturo, vzgajali tamkajšnje poljščine, v replike hiš pa so pripeljali tudi tam zajete ljudi. Sicer je bil med temi tudi majhen odstotek takšnih, ki so prišli sami proti plačilu, a večina je bila zajetih in mučenih na razne načine.

To “Ljudsko izložbo”, kot so jo poimenovali francoski mediji, je že v prvih 6 mesecih 1907 leta obiskalo preko pol milijona obiskovalcev, med katerimi so bile tudi številne družine iz oddaljenih držav.

Rekordi obiskov so padali vsako leto in leta 1931 je ta človeški živalski vrt v Parizu v 6ih mesecih obiskalo 34 milijonov obiskovalcev, do zaprtja 1958 pa se je število obiskovalcev povzpelo preko milijarde.

Tega leta 1931 je prvič in le lučaj proč, ter v istem obdobju, svojo predstavitev pod nazivom “Resnica o kolonijah” izvajala tudi francoska Komunistična Partija, a je bil obisk njih predstav praktično zanemarljiv.

Da pa francoski ugled ne bi sam “trpel” na tem področju, so poskrbeli kar pri konkurenci v Nemčiji in Angliji, kjer so izpeljevali podobne “izložbe” in skozi cel ta nečloveški projekt je šlo preko 35.000 ljudi.

Danes Francozi na Jardin d’Agronomie Tropicale, katerega so za javnost znova odprli 2006, niso nič kaj ponosni in ta človeški živalski vrt ocenjujejo kot črn madež njih zgodovine.

Zgradbe v tem kompleksu so zapuščene, prepuščene razpadanju, eksotične plantaže so že izginile. Zarasle poti vodijo do propadajočih objektov, za katere bi danes človek težkok uganil, kaj je bil njih namen, če ne bi bil poprej seznanjen s tem delom zgodovine.

Res čudno, mislil sem, da kapitalisti kaj bolj skrbijo za svoje premoženje, sploh če jim je prinašalo mastne zaslužke…..

A obenem mislim tudi, da se Francozi, Nemci in Angleži nimajo kaj preveč sramovati tega njih obdobja človeških živalskih vrtov. Njih kolonialni nagon danes v EU namreč ni nič manjši, kot v časih človeških živalskih vrtov……

Don Marko M