“Najrevnejši”, a obenem tudi eden najbolj popularnih predsednikov držav sveta odhaja v penzijo. Čisti roker po duši – José Alberto “Pepe” Mujica Cordano – 40i urugvajski predsednik, izjemno priljubljen zaradi svoje skromnosti, v svojem 79 letu zaključuje svojo predsedniško pot….

Ljudstvo Urugvaja bi mu sicer z veseljem podelilo nadaljni predsedniški mandat, a mu, zaradi let, tega več ne omogoča ustava Urugvaja. V svojem 5 letnem mandatu, katerega je začel 2010 in zaključil včeraj, je dokazal še 1x več, da leta niso merilo sposobnosti dejanj človeške veličine in ravno zaradi teh, bo ostal še zelo dolgo v srcih Urugvajcev.

Nasledil ga je 74 letni Tabaré Vázquez, ki je že bil predsednik v mandatu do prihoda Joséja in je takrat celo zelo goreče navijal za predsedniški mandat “Pepeta”.

Kdo sploh je José Alberto “Pepe” Mujica Cordano….

Predvsem je José Mujica Cordano Ljudina z velikim L, pravi borec in voditelj, ki je s svojo držo vseskozi dokazoval, kakšno sploh mora biti poslanstvo predsednika države in politika na splošno.

José je bil v 60ih in 70ih prejšnjega 100letja aktivni član gverilskih enot Tupamaros, levičarske oborožene skupine, ki je delovala pod inspiracijo Kubanske revolucije.

Pod desničarsko vladavino je bil José dolgih 14 let tudi v zaporu, v zelo težkih razmerah in izolaciji, vse do svoje osvoboditve leta 1985, ko je bila v Urugvaju ponovno vzpostavljena demokratičnost in leta 2009 je bil izvoljen za predsednika.

José Mujica Cordana je že pred začetkom predsedniškega mandata živel z družino v vidno obrabljeni lastniški hišici, kjer je preživel tudi cel predsedniški mandat, namesto v predsedniški rezidenci, prevažal se je s svojim “hroščem” letnik 1987 kot uradnim predsedniškim vozilom, skoraj celo svojo plačo pa je že od začetka mandata, vsak mesec, podarjal.

José je namreč vseh 5 let predsednikovanja kar 90% svoje mesečne plače, ki je znašala 12.000 $, podarjal v dobrodelne namene, kar pomeni, da se je s svojo družino mesečno preživljal z okoli 780 $, kar je tudi povprečna plača v Urugvaju.

Človek, katerega enostavno moraš imeti rad…..

Res je, izjemno popularnost si je José prislužil na račun svojega skromnega načina življenja tudi kot predsednik države, a znan je bil tudi kot neutruden borec proti potrošniški družbi in socialnim krivicam, kar je zelo uspešno reševal v svojem mandatu.

Ne glede na politično (ne)pripadnost posameznika, je enostavno nemogoče kaj drugega, kot priznati človeško veličino Joséja Mujica Cordane, ki je tudi živel po svojih načelih in kljub njegovemu vzdevku “najrevnejši predsednik države” je jasno, da je (bil) v bistvu neprimerno bogatejši od večine premožnih predsednikov in politikov sveta.

José Mujica Cordana je enostavno človek besede, kot pravi moški pač mora biti in na številna vprašanja medijev iz kapitalističnih držav, kjer so se zelo čudili njegovemu skromnemu načinu življenja kot predsednika, je enostavno odgovoril :

“Živim zgolj kot večina mojega ljudstva, ne kot manjšina. Živim normalno življenje in italijanski, španski voditelji bi tudi morali živeti, kot njih večinsko ljudstvo, namesto da težijo kopiranju bogate manjšine.”

Škoda da ni dodal še slovenski voditelji…..

José Mujica Cordana je v svojem mandatu izpeljal številne pomembne socialno ekonomske zakone, kot recimo legalizacijo istospolnih skupnosti, legalizacijo marihuane, ženskam je uredil pravico do splava in še celo kopico socialno ekonomskih ukrepov, na humanitarnem področju pa je z njegovo direktivo Urugvaj postal celo prva latinsko ameriška država, ki je sprejela sirijske begunce.

Po 5ih letih tako zapušča državo z visokim 65 % rejtingom priljubljenosti med državljani, kar je recimo po svetu uspelo le še Titu in Mandeli, in v relativno zdravem gospodarstvu in socialni stabilnosti, torej v stanju kakršnega pričakujejo milijoni, milijarde ljudi po svetu od svojih predsednikov.

Skratka bil je (in je še) pravi “dedc” – kar je rekel, je tudi naredil. Saj veš, to je tisto nekaj česar še nismo doživeli od brezjajčnih politikov v naši mali podalpski….

A čeprav José Mujica Cordana odhaja v predsedniško penzijo, še ni rekel zadnje v politiki. Ta stari roker po duši je namreč zavzel mesto v Senatu in odločno sporočil, da se z odhodom iz predsedniškega položaja ne misli obnašati kot upokojenec :

“Nimam namena biti stari upokojenec, sedeti v kotu in pisati spomine, ni šans !“, je še pribil Pepe. Ja, leta res niso merilo, dokler z jajci bije srce in se bistro pretaka podstrešje…

Vsekakor pa Pepe, ta fascinantni voditelj, ostaja inspiracija mnogim, obenem pa tudi opomnik, da bi moralo biti ukvarjanje s politiko skromna, častna, kakor tudi poštena profesija. Ne pozabite tega ob priložnosti, sodržavljani. Halo Šubičeva 4, se slišimo ? Vam mater….

Don Marko M