Petek 13 kot simbol sreče

Danes o tem, zakaj ponedeljku rečemo ponedeljek, torku torek in tako do konca tedna, še prej pa nekaj besed o dnevu meseca, kot je danes, 13emu torej, številki, ki je (ne)srečna tako in toliko, kot jo ima kdo v mislih. Američani so recimo še vedno najbolj divje obremenjeni s 13, da zaradi strahu ta dan mnogi ne potujejo z vlakom, letalom, celo kupujejo nič v trgovinah, kar ZDA letno navrže “prihranek” preko milijarde dolarjev….

Če si neučakan/a in te zanimajo zgolj pomeni imen dnevov v tednu, potem lahko preskočiš ta uvodni del, katerega namenjam famozni številki 13, tudi ko pade na petek, in skočiš v nadaljevanje.

Da je številka 13 neka zakletost smatra očitno pretirano ljudi že na tisoče let, s čimer seveda samo dokazujejo, da je strah, čeprav zna biti tudi zelo koristen, zanje le stanje nalezljivosti. In ja, ta strah pred številko 13 ima tudi, če boš lahko prebral/a brez lomljenja jezika tudi prav, strokoven naziv – triskadekafobija, še bolj zveneče pa gre izrazu za petek 13 – frigatriskaidekafobija.

Prodajanje strahu pred 13ico pa je v izrecni domeni – religij. Posledično vernikov in vrtenja v začaranem krogu.

Po religijskih prepričanjih se smatra številka 13 za nesrečno, ker izhaja iz številke 12, ki pa je religijsko in v numeroloških smereh sprejeta kot celostno število. Tako po svetu kroži 12 mesecev leta, 12 Herkulovih nalog, 12 znakov Zodiaka, 12 bogov Olimpa, 12 Jezusovih apostolov……

Število 13, ki se nahaja za 12, tako tolmačijo kot korak od celovitosti in povzročanje nemirov. In njih zgodvinska dejstva lahko pritrdijo temu. V nordijski mitologiji je recimo na zabavo 12 bogov v Valhalli nepozvan vpadel zlobni Loki, v Bibliji pa je bil izdajalec Juda Iškarijot 13 na Jezusovi zadnji večerji….

Ko je bilo obešanje še popularen način usmrtitve, je do vislic vedno vodilo 13 stopnic, vrv obešanja pa je krasilo 13 vozlov, medtem ko v Franciji še danes uporabljajo “Quatrorzieme”, kar je naziv za profesionalnega gosta, katerega francozi najamejo, če imajo na večerji samo 13 gostov.

Rahlo presenetljivo je tudi, da danes kar 80% visokih zgradb na svetu nima 13 nadstropja, nekatere bolnice niti sobe 13 in celo v Formuli 1 ne obstaja bolid s številko 13. In seznama teh strahov in prestrašenih zlepa ni konca….

Zloglasni petek 13

Mnoge raziskave so sicer že večkrat dokazale, da se v petkih 13. dogaja bistveno manj nesreč, kot v preostalih dnevih leta, kakor tudi, da v Grčiji in špansko govorečih državah petek 13 ne jemljejo za nesrečnega, temveč so ta sloves pripeli torku 13, torej točno danes vre od straha v teh državah.

A zakaj je bil izbran prav petek 13 ?

Nekoč daleč nazaj je bil petek posvečen ženskim boginjam plodnosti, kot recimo rimski Veneri in nordijski Freye, kar pa je zelo nepopularno v krščanstvu, ki ni naklonjeno slavjem plodnosti in ženske osebnosti.

Družbe pred kristusovim štetjem so namreč število 13 smatrale kot sveto, ker imajo ženske v letu 13 mesečnih cilusov. Z začetkom prevlade (RKC) patrijarhata pa je postalo vse žensko nezaželjeno, kar je pripeljalo do stvaritve kombinacije petka kot ženskega dne in številke 13 kot svetega ženskega števila, ki je postala še posebej pogubna.

Kogar je torej strah ženskih mesečnih ciklusov, ženske plodnosti, osebnosti in lepote, ta je torej presran od strahu ob omembi petek 13.

In srečni petek 13

Za pogane je bila številka 13 srečna, na petek dvojna sreča, saj je predstavljala veliko boginjo Gaio, katero so priznavali kot mati Zemlje. In kako naj bi bila 13ica kaj drugega kot srečna, ko pa 3 zveni kot življenje, živeti, rojstvo, s številko 1 pred njo pa pride do skupka gotove vitalnosti in sigurne rasti.

Zakaj ima teden 7 dni

Najbolj razširjena in tudi sprejeta teorija je, da je teden nastal kot časovno obdobje med dvema Luninema menama, upoštevajoč, da lunarni mesec traja 29 dni in pol in obdobje med dvema menama znaša približno 7 dni.

Na osnovi izkopavanj so arheologi zaključili, da so ljudje že v kameni dobi računali čas v povezavi z Luninimi menami. Kasneje so religijske skupnosti dneve tedna prilagodile svojim bogovom ali (izmišljenim) običajem, a 7 obstoječih dni kot celote tedna niso spreminjale.

Po evropski kolizaciji in postopnega vzpona globalnega korporacijskega poslovanja je 7 dnevni teden postal univerzalna enota merjenja časa celo v kulturah, ki tega prej niso prakticirale.

Dnevi tedna – angleško/germanski pomen

V germanskih in nekaterih drugih jezikovnih skupinah so dnevi v tednu imena dobivali predvsem po imenih božanstev iz njih mitologije oz. tistih kultur, s katerimi so imele neposreden stik. V nadaljevanju o pomenu dni v tednu v najbolj razširjenem angleškem jeziku.

Monday – prvi dan v tednu (ponedeljek) se je začel uporabljati okoli leta 1000, izhaja pa iz staroangleške besede Mo-nandaeg, kar v prevodu pomeni lunin dan (moon’s day). Podobno je tudi z germanskimi jeziki, npr. nizozemski Maandag ali nemški Montag. Vse te germanske izpeljanke so v bistvu interpretacija latinskega naziva lunae dies – lunin dan.

Tuesday – (torek) izvira iz staroangleške besede Tiwesdaeg (Tiw’s Day), torej Tivov dan. Tiv (Týr) pa je bil v nordijski mitologiji bog pravice, neba in herojstva, pogosto prikazovan kot enorok človek. Tiv je bil kasneje v islandski folklori predstavljan tudi kot sin Odina, kateri mu je kasneje odvzel popularnost.

Wednesday – (sreda) je namenjena staremu skandinavskemu bogu Vodanu (Wodanaz oz. Odin). V skandinavskih religioznih obredih se je uporabljalo “Wodan, id est furor”, prevedeno – Vodan, tisti poln besa. Vodan oz. Odin je bil vrhovno božanstvo, ki je postopoma zamenjal Tiva na vrhu Panteona v zahodnih in severnih germanskih kulturah.

Thursday – (četrtek) je izpeljanka Thor’s day, posvečen znamenitemu bogu Tor, sinu Odina, ki je bil kot bog groma, tornadov, neviht, strel in hrasta predvsem bog navadnih ljudi, saj je ščitil človeštvo obenem pa simboliziral tudi plodnost. V Nemčiji četrtku rečejo Donnerstag, a es donnert, dan „grmenja” torej.

Friday – (petek) je posvečen ženskam, vrhovni nordijski boginji Freji (Frigg), za katero se je verjelo, da je bila Odinova žena, prva med vsemi boginjami in kraljica Asgarda, enega od devetih svetov nordijske mitologije. Predstavljena je bila z značilnostmi soproge in matere, imela je moč jasnovidke, a nikoli ni odkrivala svojih vizij. Bila je edina poleg Odina, ki je lahko sedela na visokem tronu in opazovala vesolje. Koren besede Frigg se pojavlja v starosaksonski besedi “fri” in pomeni ljubljena dama.

Saturday – (sobota) je dobila naziv po rimskem bogu Saturnu, očetu Jupitra, ki ga je vrgel iz prestola. Latinski naziv “dies saturni” je bil v staroengleškem jeziku preoblikovan v “Saeternesdaeg”. Za razliko od angleškega, je v skandinavskih jezikih naziv za soboto vezan na njih folkloro. Soboti v skandinavskih državah pravijo lördag in je izpeljanka stare besede laugr oz. laug, pomeni pa – kopanje. Sobota torej pomeni “dan za kopanje”, upoštevajoč, da so se Vikingi po običaju kopali v sobotah.

Sunday – (nedelja) je dan posvečen Soncu, v germanskih jezikih pa je pristal z interpretacijo latinskega naziva dies solis oz. dan Sonca, le ta pa je preveden iz grškega izvirnika heméra helíou.

Dnevi tedna – romansko/slovanski pomen

Ponedeljek – je prvi dan tedna. A v starejših časih, še pred pojavom krščanstva, temu ni bilo tako. Takrat je bil ponedeljke drugi dan tedna, posvečen Luni (Luna dies), zaradi katere je v romanskih jezikih dobil naziv “lunedi”. Slovanski narodi so ga preoblikovali v dan “po nedelji”.

Torek – drugi dan tedna, je bil nekoč posvečen bogu Marsu in je temu primerno poimenovan “Mars dies”, v romanskih jezikih pa “mardi”. Pri nas je nekoč dobil naziv po staroslovanski besedi “vtori”, kar pomeni drugi.

Sreda – tretji dan v tednu je bil posvečen trgovini oz. bogu trgovine Merkurju in temu primeren je bil naziv dneva “Mercurius Dies”. Pri nas je Sreda dobila ta naziv, ker se nahaja “sredi tedna”.

Četrtek – je četrti dan tedna odkoder mu tudi naziv. Stari Slovani so ga imenovali Perun – dan vrhovnega boga Peruna, ki je bil razumljen kot najsrečnejši dan za posle, še posebej za poljska dela, zato je ljudstvo zanj uporabljalo tudi naziv “zeleni četrtek”.

Petek – je peti dan tedna in zato ga tako pri nas tudi imenujemo.

Sobota – je po gregorijanskem koledarju šesti dan tedna, ki je to ime dobila iz hebrejske besede “shabat” (sveti počitek), zaradi česar je bil ta dan, kot dan počitka, pri nekaterih narodih uporabljan tudi kot zadnji dan v tednu.

Nedelja – je po sodobnem koledarju zadnji dan tedna. Ta dan je kot praznik uvedel rimski cesar Konstantin, ki je nedeljo označil za “splošni praznik”, torej dan, ko nikomur ni potrebno delati. Med slovanskimi narodi je ta dan dobil ime po prepovedi dela, odkoder tudi ime “ne dela”, torej dan, ko se ne dela.

No tako, če nič drugega zdaj vsaj vemo, da bi v nedeljo ne bilo nedelje brez nedelje in da po nedelji vedno pride nedelja…..

Don Marko M

Petek 13 (blog Don Marko M)

Deli:

2 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Petek 13 kot simbol sreče

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *