Vsak dan po svetu okoli 6000 ženskam, največ med 3 – 13 letom, odrežejo – klitorise. Nihče jih ne vpraša, če si tega želijo. Nihče, kdo jim daje pravico, da jim odvzemajo del ženskosti. Njih starši pač prisegajo na ta ritual religiozne in etnične tradicije….

To početje, celo brez anestezije, brez dvoma boleče in travmatično, za katerega sicer še nisem povsem odločen kako bi ga poimenoval, vsekakor nikakor pozitivno, zagovorniki in izvajalci klitoridektomije, kot se temu strokovno reče, opravičujejo kot nujnost, tradicijo, obvezno stopnjo prehoda otroka v obdobje odraslosti in/ali očiščenje ženske.

Ne razumem – a drugače kot tako punca ne bi mogla odrasti v žensko in biti očiščena ? Pa saj je vsaka maša, vsaka spoved, ne glede na religijo namenjena očiščevanju…..

Pred izpovedjo ženske v nadaljevanju, ki še vedno z žiletko opravlja te posege, je pač treba pojasniti, da tovrstno žensko obrezovanje ni islamski izum, kot bi kdo zmotno mislil.

Raziskave zgodovine namreč dokazujejo, da je to početje starejše od krščanstva in islama, izvajali so ga že v starem Egiptu, poleg ostalih afriških pokrajin pa so v “novejšem” Egiptu ženska obrezovanja izvajali tako kristjani, kot muslimani in tako je še danes.

FGM (Female genital mutilation) je svetu splošno znan naziv za žensko obrezovanje in razdeljen v kar nekaj vrst izvedb, med katerimi je ena najekstremnejših t.i. infibulacija, ki zajema izrezanje klitorisa in malih sramnih usten, čemur sledi zašitje zunanjih sramnih usten z rastlinskimi trni ali nitjo, da ob zaraščanju ostane zgolj majhna luknjica za uriniranje in menstrualno kri. Tako obrezano in zašito žensko ima po poroki mož pravico v tem intimne delu razrezati z nožem, da lahko začne ustvarjati družino.

Nekako najbolj razširjena oblika ženskega obrezovanja (pa tudi moškemu obrezovanju soroden približek) je sunna (tradicija), kjer se praviloma odstrani “zgolj” vršiček klitorisa, ki naj načeloma ne bi puščal hujših zdravstvenih posledic, česar pa ni mogoče trditi za psihološki učinek.

Klitoridektomija predstavlja izrezanje klitorisa ter malih sramnih usten in kot takšna že predstavlja pohabljanje ženske, ki pa lahko gredo v še hujše oblike mučenja, kot recimo izžiganje ali jedkanje klitorisa, izpraskanja vagine in ostalo.

Nič manj srhljivo pa ni dejstvo, da vse te oblike postopkov povsem nelegalno izvajajo medicinsko nepodkovane osebe, v nehigieničnih prostorih in seveda neprimernimi orodji, zaradi česar lahko odrasla ženska ali deklica utrpi težka vnetja, zaradi katerih tudi umirajo v nadaljevanju.

Ana-Mora Nege – “Ženske obrezujem, da bodo zveste, poslušne in ne bi postale prostituke !”

V Keniji živi 86 letna, na pol slepa, Ana-Mora Nege, v tistih krajih zelo znan “kirurg” za ženska obrezovanja. To “dejavnost” izvaja že 70 let, svoje žrtve pa obrezuje z navadno žiletko za britje in brez vsake anestezije, v živo, kot pravi.

Čeprav se zaveda, da izvaja nelegalna dejanja, sama tudi po vseh teh letih ne namerava prekiniti s tem početjem, saj jo žene njena filozofija, da mora čimveč deklet skozi ta postopek. Svojih žrtev že dolgo ne šteje več.

“Žensko obrezovanje je je pomemben del življenja. To je kot proslava za Božič, ki združuje ljudi. Šele z obrezovanjem ženska raste v zdravem telesu.

Ženske se obrezuje tam spodaj, da bi prisegle na zvestobo. Ko se to zaceli ženska ne bo več mogla biti prostituka, ki bo lovila moške naokoli.

Postala bo poslušna in zvesto čakala svojega soproga. Seks obstaja samo zaradi delanja otrok in če je ženska že postala mati, potem nima več nobene potrebe za tem (seksom)“, pravi Ana-Mora Nege.

Vodja plemena Kisii v Keniji dodatno prepričuje, da bodo afričanke postale sužnje Zahoda, v kolikor ne opravijo tega obreda, kakor tudi, da ženske, ki niso izpeljale le tega nimajo nobene discipline in spoštovanja do svojih bližnjih, obenem pa izgubljajo občutek do svoje kulture.

Ob tem je seveda dobro vedeti, da sta kultura in tradicija v Afriki na vodilnem mestu in kdor ju ne spoštuje je izključen iz skupnosti.

Po zadnji oceni živi po svetu okoli 157 milijonov žensk, ki so prestale tovrstne posege obrezovanja klitorisa in vsako leto se to število poveča za 2 milijona.

V Evropi se trenutno šteje okoli 700.000 pohabljenih žrtev tega genitalnega obrezovanja, največ v Veliki Britaniji (140.000) in Franciji (100.000), praktično pa jih premore prav vsaka evropska država.

Kljub dejstvu, da gre za v večini državah celo zakonsko prepovedano dejanje, pa se ta praksa nadaljuje, saj so številni starši še vedno (versko) prepričani, da morajo njih hčere na ta poseg takoj, ko si najdejo svojega moškega, kajti v nasprotnem ne bi mogle več nadzorovati svojih čustev in nagonov.

Mene pa še vedno zelo muči to vprašanje – kdo daje pravico staršem, da s temi obrezovanji tudi pohabljajo svojega otroka ? Tradicija ? A ni že dovolj drugih nepisanih in netradicionalnih človeških neumnosti, ki tudi ubijajo, da je treba furati še dodatne tradicije neumnosti….in to v 21. stoletju……

Don Marko M