To poletje je postreglo z nekaj sicer presenetljivimi, celo šokantnimi ugotovitvami, po katerih klima v naši mali podalpski ne bo nikoli več, kot je bila. Medtem, ko je večina državljanov počitniško puščala možgane na pašo, so zadolženi za splošno klimo obračali že obrnjeno….

Za znanstveno raziskovalno ekipo Instituta Umetna Gnojila (IUG) na Šubičevi 4 je minilo plodno poletje raziskav. Potem, ko so po temeljitih raziskavah plasti pod plastjo prišli do odkritja, da Piranski zaliv ni last ne Hrvatov, ne Slovencev, pač pa Srbov, so izvedli še obširno javno anketo po ulicah in plažah z namenom preverjanja numizmatičnega znanja državljanov.

Rezultati ankete so žal zaskrbljujoči, saj so razkrili, da numizmatično neznanje povprečnega državljana Slovenije pride do izraza še najbolj pri bankovcih za 500 €.

“Da sta splošna in moralna razgledanost povprečnega državljana naše male podalpske na dokaj nizki stopnji sicer ni neka novost. Ampak, da je to padlo že v takšne razsežnosti, da večina državljanov ne ve niti kako izgleda največji bankovec naše uradne uporabljane valute, no, to je pa že znak za vse alarme“, so po zaključeni anketi pojasnili v Institutu Umetna Gnojila (IUG), sicer naši najbolj ugledni organizaciji za družbene raziskave.

Da je zadeva v bistvu še bolj porazna, kot so pokazali prvi rezultati ankete, je podrobneje, sicer vidno razočarana, razložila vodja te raziskave Anja Total Mrak :

“Če bi 71% državljanom rekla, da smo za to raziskavo porabili 1500 oken in vrat, oni ne bi imeli niti najmanjšega pojma, o kolikšnem znesku govorim. To nepoznavanje lastne valute in vzporedno zgodovine je prava sramota.

V raziskavi so se ljudje opravičevali, da so zadnjih 6 let v rokah držali zgolj bankovce za največ 20 €, katere so vzdignili na bankomatu iz minusa na TRR, ampak lepo vas prosim, pa kakšno opravičilo je to sploh“, je o podrobnostih dodala Total Mrakova.

Po drugi strani pa so rezultati raziskave pokazali, da teh 71% popolnih nevednežev za masivne bankovce dobesedno raznašajo od znanja, ko je govora o kovancih. Prav vsi so namreč na prvo razložili vrednost Franceta Prešerna, Primoža Trubarja, Triglava, lipicanca, Jožeta Plečnika, sejalca, knežjega kamna in štorklje.

A raziskava je postregla tudi z dramatičnim razpletom :
“Če je 71% državljanov pokazalo neznanje glede bankovcev, pa je 18% pokazalo popolno neznanje glede kovancev. Namreč, neznanje glede kovancev so prikazali ravno državljani, ki odlično poznajo videz bankovca za 500€ in jih, pravijo, redno dnevno uporabljajo. Očitno je, da se nekatere stopnje izobraževanja ne ujemajo, zato bomo nadaljevali s to raziskavo“, je zaključila Total Mrakova.

Ker je IUG rezultate svoje raziskave posredoval tudi v kabinet Vlade, se je le ta odzvala na očitno zaskrbljujoče stanje nepoznavanja numizmatike svojih državljanov.

Kot prvi paket reševanja tega problema se je Vlada odločila uporabiti metodo informiranja, osveščanja in vzdiga pripadnosti naši valuti, kar bo storila z informativnimi letaki, na katerih bosta v naravni velikosti natisnjena bankovca vrednosti 200 in seveda 500 €.

Prve letake bodo poštarji dostavili državljanom že konec septembra in čeprav bo navedeno tudi v drobnem tisku na letakih, Vlada že vnaprej opozarja naj državljani nikar in nikakor ne poskušajo izrezovati replik iz letakov, da ne bi pristali vzaporu zaradi razpečevanja ponarejenega denarja.

Don Marko M