Štajerci so prišli na obisk in to je, kot vedno ko se združita istrski in štajerski temperament, pač dan za zabavne aktivnosti “prosto preprosto”. In tako smo jo družno, med ostalim, mahnili tudi na Sladko Istro, v tednu mobilnosti, kot vzorni državljani, kakopak z lokalnim avtobusom…..

Sladka Istra se je letos nekako vrnila k koreninam, vsaj kar se lokacije tiče in stojnice, razpredene vzdolž Ukmarja in v Taverni, so prisilile obiskovalce, ki smo se sicer vse prej kot drenjali, tudi v gibanje. Sladkor je pač treba pokuriti…..

Letos je bilo sicer opazno povečanje stojnic, ki niso sodelovale v splošnem tradicionalnem kontekstu prireditve – sladkih kuponov, s katerimi se izbrane sladice drugače “plačujejo”. Na teh stojnicah se je namreč izdelke plačevalo samo z gotovino in mnenja sem, da lahko tovrstne izjeme organizator v bodoče izključi, ker enostavno ustavarjajo zmedo običajni ustaljeni kuponski praksi.

Aja, pa letos občutek, da za več denarja dobiš manj sladkega, ki me je sicer spremljal že vsako leto posebej od začetka te prireditve, ni več samo občutek, pač pa dejstvo. Kot je dejstvo, da preveč ponudnikov svoj repertoar slaščic iz leta v leto ponavlja in vedno manj je tiste kreativne drugačnosti.

So pa bili tudi trenutki, ki navdušijo. Eden teh nedvomno odrska predstava Šavrink in anka Šavronov, ki stopajo v jubilejno 20 leto delovanja, s katero so “starci” mladega srca in misli uspeli še kako nasmejati prisotno publiko.

Ali recimo stojnica z vitalnimi, simpatičnimi in jezično zabavnimi mlajšimi upokojenkami lokalnega centra dnevnih aktivnosti, kjer punce pečejo, vsaj zame, brez dvoma najboljše kroštole in fritole v Istri.

Zelo simpatično in zanimivo debato pa sem užgal tokrat s Prleki, ki so pripeljali s seboj krušno peč na drva, v kateri so pekli prleške dobrote, katere so dekleta lastnoročno izdelovala na mizi poleg peči od A do Ž, mojster pek pa jih je vlagal in vlekel iz peči. Res prava kreativna popestritev celotnega dogodka.

Prekmurci so mi v pokušino sicer ponudili tudi znamenito gibanico, a sem se tokrat odločil za slano varianto in pravkar pečeni Krapec je bil odličen priboljšek.

Za konec pa, namesto vseh možnih fotografij dogajanja, tokrat objavljam zgolj fotografije teh 3eh trenutkov, ki si po mojem okusu zaslužijo, vsled kreativne drugačnosti, posebno pozornost letošnjega sladkanja.

Don Marko M