Edina zmaga včerajšnjega referenduma je, da lahko en/a sam/a oseba še vedno, četudi istospolno usmerjen/a, posvoji otroka, kot do sedaj. Vse ostalo povezano s tem referendumom pa je vsesplošen poraz, le še eden več v nizu vse slovenskih…..

Res je, vzgojen sem v športnem duhu in trenerji so mi vedno pridigali, da se nasprotniku čestita, ko te premaga. A niso pozabili dodati – ko te premaga pošteno.

In tako sem in bom vedno tistim, ki so me pošteno premagali, športno čestital, a tistim redkim vmes, ki so do zmage prišli na nepošten način, izven okvirov sprejemljivih pravil igre, katerih je bilo na srečo zelo malo, pač nisem nikoli in nikoli ne bom čestital za zmago.

Pobudniki referenduma so pač igrali nešportno, proti vsem pravilom igre in to že od prve sekunde, ko so referendumski člen zakona “Zakonska zveza je z zakonom urejena življenska skupnost dveh oseb”, za potrebe svoje kampanje predelali v “Ali ste za to, da se dovoli istospolnim posvajati otroke ?”, čemur so dodali še “stari starši po novem zakonu ne morejo posvajati svojih vnukov” in to potem skozi nažigali.

Zlorabili so torej otroke za dosego svojega cilja, kar je sramotno in strahopetno dejanje, pojasnjuje pa, zakaj slogan “Za otroke gre”.

Takšnim igralcem se pač ne čestita, ker to je kot če bi nasprotna ekipa zabila 10 golov iz nespornih offsajdov v 150i minuti tekme, sodnik pa bi vsakič obrnil glavo kao nisem nič videl in še nasprotni navijači bi od sramote začeli zapuščati tekmo in ne bi čestitali svojim za zmago.

Zmagovalcev v tem referendumu dejansko ni. Le poraženci. Vsi po vrsti

Prvi nesporni poraženec je Ustavno sodišče, ki je tovrsten referendum sploh dopustilo.

Zagovorniki referendumskega vprašanja, tako levičarji, desničarji kot liberalni sredinski, smo poraženci, ker nismo uspeli večinsko prepričati sodržavljane, da vzdignejo svojo otopelo rit in, namesto v šoping center ali v kilometersko vrsto za nov gsm, spokajo na referendum podeliti sodržavljanom, sočloveku, isto pravico, katero sami uporabljamo, ne da bi nam jo kdo omejeval.

Nasprotniki referendumskega vprašanja, tako levičarji, verski konzervativci kot desničarji, pa so poraženci, ker je bilo njih edino vodilo – strah. Strah pred drugačnostjo. Strah pred samimi seboj. Strah v iskanju koga, ki jim bo prižgal luč. Sejanje svojega strahu je vse, kar so zrcalili in uporabili. In strah ni prinesel človeštvu še nikoli nič dobrega.

Prestrašeni ljudje pa zmorejo sprejemati zgolj nerazsodne, celo sočloveku škodljive odločitve. In to bo zlahka potrdil tudi vrli psihoanalitik Roman Vodeb. Ne dvomim, da je vsakodnevno življenje v strahu in s strahovi izjemno naporno, a vsak si sam izbira svojo pot.

Slovenija ni katoliška država

Je pa referendum s svojo predstavo in izidom prinesel tudi dobre plati….

Prva je nedvomno ta, da se je, z referendumsko zavrnitvijo, Slovenija kar sama izločila iz možnega članstva v razvitem Zahodu….Kriminalci v parlamentu, bodeče žiletkaste žice, sežiganja knjig, svete vojne slovenske RKC proti ateistom in podobne prigode, pa ne postavljajo naše male podalpske ne na Zahod, ne Vzhod, pač pa v sredino anusnega kanala. A to je dobro. Zato ker ne moremo okriviti drugih za nekaj, kar počnemo oz. dopuščamo sami……

Druga dobra, katera je mene še posebej zanimala, pa je ta, da je ta referendum razgalil do sedaj vseskozi uporabljane manipulacije, da je Slovenija katoliška država.

Referendum je pokazal, da – ni. Slovenija ni katoliška država. Tista dosedanja opevana leporečja posiljevanj, da premore naša mala podalpska okoli 80% katolikov, so se razblinila v prah.

Po včerajšnjem referendumu je namreč nesporno jasno, da dejansko število katolikov slovenske RKC znaša – 12%. To so tej, ki so bili proti. In to je številka, ki mora biti v bodoče upoštevana pri delitvi državnega denarja verskim skupnostim.

In da, ta referendum ni noben odraz večine državljanov, pač pa manjšine, da ne bo pomote.

Pa si oglejmo še Dejanski rezultat referenduma, ki je videti takole :
– 23 % proti
– 13 % za
– 64 % ostalo doma

Odraz večine bo šele takrat, ko se bo referendumov in/ali volitev udeležilo najmanj 90% vseh volilnih upravičencev in bodo od teh glasovi za ali proti presegali 51%.

Na enem portalov sem danes prebral en zanimiv komentar iz tabora proti, komentatorja imena “nesreča” ki gre takole : “Manjšina že ne bo srala po glavi večini, sploh, ker vam nihče nič ne brani !“….

Komentar, ki mi je postal nemudoma všeč in je razburkal mojo domišljijo v stvarnost.

Namreč, ker je zdaj jasno, da tudi Ustavno sodišče dopušča referendume nad pravicami manjšine, bo kot kaže kar prav, da se bo naslednje referendumsko vprašanje, okoli katerega se mislim še kako angažirati, glasilo :

“Ali se strinjaš, da se ukine vsakršno državno vzdrževanja sakralnih objektov RKC, ukine vsakršno državno obliko financiranja RKC, uvede cerkveni davek, davek na nepremičnine in obvezno izdajanje računov RKC za svoje storitve, kot so krst, poroka, pogreb, maše in ostalo ?”

Kampanja se bo seveda začela z “država Slovenija na različne načine financira slovensko RKC vsako leto z neobdavčevanjem storitev, medtem ko v revščini živi 100.000 otrok, 400.000 odraslih, 250.000 upokojencev, letno se deložira 2500 družin…….država pa plačuje 200 milijonov letno za vzdrževanje sakralnih objektov RKC, 250 milijonov pa namenja za njih davčne odpustke, prispevke in plače osebja slovenske RKC “…..

Sklepam, da bodo pripadniki slovenske RKC ta referendum športno sprejeli in športno čestitali vsem ki bodo glasovali “za” to vprašanje, ker, kot pravi prej omenjeni “nesreča” : “Manjšina že ne bo srala po glavi večini, sploh, ker vam nihče nič ne brani !“……

Don Marko M