EU podarila Rijeki 9,3 milijonov € za restavracijo ladje “Galeb” Josipa Broza Tita (foto)

Že leta občasno, skozi praktične primere, opozarjam na spreten in donosen biznis marketinga promocije kultnega predsednika Josipa Broza Tita, z njim povezane (ne)premičnine in zgodbe po republikah bivše skupne SFR Jugoslavije…..

Josip Broz Tito je imel namreč ne le v jugoslovanskem, evropskem, pač pa tudi svetovnem merilu kultni status Superstar, neprimerljivo večjega kot recimo nikoli stvaren Jezus Kristus, pa tudi kot več kot stvaren Dalaj-Lama ali rock superstar Mick Jagger.

In medtem, ko se v naši mali podalpski, namesto plodnega vsaj turističnega trženja Titove, slovenske matere sina, še vedno edine bogate zmagovalne dediščine izjemnega pomena za slovenstvo, raje gradi domobranske spomenike, je Hrvaška dodelila Titovemu Galebu status nacionalnega spomenika kulture.

Ja, ladja Galeb, z njo pa vse povezane Titove zgodbe, je postala muzejski spomenik kulture – Hrvaške in Evropske kulture. In za te potrebe je EU podarila Hrvaški nepovratnih 69 milijonov kun oz. 9,3 milijona €.

Kar je seveda še kako prav. EU se zelo dobro zaveda izjemnega pomena ladje Galeb, ki ni kar ena ladja, pač pa ladja, s katero je Josip Broz Tito Superstar praktično ustvaril skupnost Neuvrščenih držav, ki so bile leta protiutež virulentnemu komunizmu ter močnemu ameriškemu intervencionizmu in garant za mir in razvoj v svetu, sploh v Evropi, vsaj dokler je bil Tito živ.

Že zgodovina samega Galeba je zelo pestra, od trenutka izdelave v Genovi nekaj let pred 2.svetovno vojno za tovorne potrebe prevozov sadja, do postavljalca min v Kvarnerskem zalivu med vojno, do potopitve leta 1944 po napadu zavezniških bombnikov, leta 1948 pa so jo jugoslovanski delavci izvlekli iz dna Jadrana in jo v ladjedelnici preuredili v Galeb-a.

Galeb je bil rezidentska jahta jugoslovanskega predsednika Tita od 1953 leta, na kateri je aktivno preživel 318 dni, gostil 102 svetovna državnika, z njo prepotoval 160.000 km, da se je lahko zasidral v 48 pristaniščih po Evropi, Aziji in Afriki, kjer je pridobival posamezne voditelje za politiko neuvrščenosti. Zadnje potovanje z Galebom je Tito opravil leta 1979, dobro leto pred odhodom v večnost nepozabnosti.

Svetovno najbolj znana pot Galeba se je zgodila leta 1961, ko se je Tito odpravil na veliko 4 mesečno turnejo imenovano “Pot miru”, ki ga je, sicer že iz NOB svetovno znanega, učvrstila na čelu politike neuvrščenosti in Tito je postal vzor vsakemu vodji emancipiranih držav “obrobja” zahodne civilizacije.

Tej turneji bi sicer lahko kdo rekel tudi ekscentrična turneja nekega ponosnega diktatorja, a je bila le ena Titovih avantur, katero je bila sposobna izpeljati le takšna edinstvena osebnost, ki je bila svojčas znana kot dvojni agenta Kominterne pod pištolsko šifro “Walter” in “Tetejac”, katerega je Stalin sumničil že ko je bil sam prva violina komunističnega zbora.

Kakorkoli že, Tito je bil in ostaja vodja velikan tudi zaradi tega, ker se je pravočasno izločil iz sovjetskega komunističnega zbora in ubral samostojno, neodvisno, socialistično kariero, kar je sprožilo še posebej zanimanje med ameriškimi producenti, ki so v njegovo kariero vložili milijarde nepovratnih dolarjev.

Zahod je Tita izdatno financiral predvsem zato, ker je prvi razbil monolit svetovnega komunizma, obdržal ravno pravšnjo razdaljo do velikih sil, z občutkom uvajal socializem, kolektivizem, s svojimi načeli je bil všečen nerazvitim, s svojo voditeljsko pojavo do takrat lokalnega karizmatika pa je utelešal voljo ljudstva.

A končni rezultat je presenetil tudi financerje Zahoda. Tito namreč denarja, katerega so mu namenili, ni porabil zase oz. uvedbo diktatorskega režima v Jugoslaviji, kot še danes nekateri počnejo s podporo denarja kavbojev pod krinko uvajanja demokracije, pač pa ga je porabil za razvoj SFR Jugoslavije in ljudstva, a tudi za vpliv in razvoj v Tretjem svetu.

Do takrat je bilo namreč nepredstavljivo, da bi se predsednik kakšne “manjše” evropske države spustil v svetovno diplomacijo, obiskoval sosede, štrikal bilateralo, za nameček pa se še pojavil kot “special guest star” na zasedanju Generalne skupščine v New Yorku.

Ampak tega možakarja v, s herojskimi našitki polno, beli admiralski uniformi, ni bilo več mogoče kontrolirati, niti zadovoljiti. Tito je odšel svojo pot in spretno sprehodil na suho tako sovjetski komunizem, kot Zahoda pogoltizem in postal največji voditelj vseh časov, kar so mu priznali prav vsi voditelji tega sveta, sploh tej, katere je sprehodil na suho.

Josip Broz Tito, slovenske matere sin, je postal svetovni Superstar. Nikoli prej in nikoli več ne bo slovenska mati rodila takšnega velikana. Verski voditelji so mu v priklonu poljubljali roko kot don-u, glavni voditelji Zahoda in Vzhoda so vstajali, ko je vstopal v dvorano in ga pričakali z aplavzom. Njegova beseda je bila zakon. Ker je bila prav vsaka pametna.

Takšen je pač bil ta naš Tito. Enostaven človeški in nad bogovski obenem. In s svojim Galebom je pisal izjemno pomembne zgodbe, tako svoje, kot jugoslovanskega ljudstva……

Restavriran Galeb bo javnosti na Rijeki javnosti dostopen od 2019 dalje…..

Po razpadu SFR Jugoslavije je bil Galeb prepeljan v Črno Goro, kjer ga je odkupil Grk John Paul Papanikolau, ki ga je želel restavrirati in turistično prodajati kot Titovo zgodbo. Za ureditev ga je pripeljal v reško ladjedelnico “Remontno brodogradilište Viktor Lenac”, kjer pa ni poravnal nekaj letnih dolgov iz tega naziva.

Zato je hrvaško Ministrstvo za kulturo ladjo Galeb razglasilo za javno dobro, dve leti kasneje pa ga dalo na javno dražbo, kjer je leta 2009 predkupno pravico uveljavilo mesto Rijeka, ga odkupilo in zdaj je Galeb last mesta.

Seveda so imeli občinski možje že vnaprej določeno vizijo, in Galeb so uvrstili v projekt “Turistična valorizacija reprezentančnih spomenikov reške industrijske zapuščine”, v sklopu katerega bodo obnovili in spravili v promet dva zaščitena spomenika kulture.

Upoštevajoč, da bo Rijeka leta 2020 Evropska prestolnica kulture pod sloganom “Doba moči”, je mesto projekt prijavilo na razpis EU sredstev, s katerim so uspešno preskočili vseh 7 zahtevnih postopkov.

Evropska Unija je tako za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja odobrila 9,3 milijona €, medtem ko bo preostanek do skupnih 11 milijonov prispevalo mesto Rijeka. To je najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je doslej Hrvaški izplačala EU.

Kot je razložil reški župan Vojko Obersnel, bodo Galeb restavrirali v ladjo muzej, ki bo obiskovalcem nudil tako lastne, kot zgodbe o režimu in času katerega še danes simbolizira, ne le v kontekstu bivše Jugoslavije, pač pa tudi dosti širše.

Prenovljen Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča Molo longo, poleg predstav svoje zgodovine pa bo na 4500 kvadratih obiskovalcem nudil še gostinske storitve Istre, gledališke in kino predstave, tribune, delavnice.

Očitno je dediščina Josipa Broza Tita tako pomembna za EU, da jo bodo ohranjali in restavratorsko financirali še za številne druge (ne)premičnine, katere je uporabljal največji voditelj sveta vseh časov. Kar niti ne preseneča – EU oz. nje vodilni niso nikoli skrivali, da jim je bila ravno SFR Jugoslavija vzorčen model, kako oblikovati EU, čeprav so jo namerno razsuli, kdo pa je ustvaril SFRJ pa itak ni dvoma.

A da koliko bo vstopnina za ogled Galeba ? Pa za dobre zgodbe se dobro plača. Zgodbe Tita Superstarja so itak neprecenljive…..

Don Marko M

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *