Že res, da je na današnji že zelo poletni dan potekal v Kopru tudi Triatlon za pokal Istre 2017, katerega sem si sicer tudi delno ogledal, ampak mene je dosti bolj zanimal en drug dogodek – hokej pod vodo….

Ta nenavaden, a atraktiven in dinamičen šport, ki je v tujini celo tako zelo popularen, da začnejo z njim že s srednješolskimi prvenstvi, pa tudi profesionalne ekipe so pogosta stalnica, je danes prvič v zgodovini gostil svoj turnir v naši Istri, v Kopru, natančneje v olimpijskem bazenu v Žusterni.

Seveda me je zanimalo čim več podrobnosti o tem športu, če že ne vse, in zapletal sem se v pogovore s člani od 16ih sodelujočih ekip (3 iz naše male podalpske) iz 9ih držav, pa tudi s sodniki. Moram priznati, da se s tako zgovornimi in zabavnimi športniki nisem že dolgo pogovarjal.

Si vedel/a, da igralni pak za hokej pod vodo, lepo v gumo zapakiran, tehta 1,3 kg ? A kot pravijo igralci, zelo lepo teče pod vodo, malo po dnu bazena, malo plava nekje vmes in pogosto pristane tudi v golu, ki je v bistvu manjša kovinska kletka.

Recimo, v eni tekmi, katero sem bolj aktivno spremljal, nisem videl niti enega gola, čeprav jih je padlo 7, kar je vsakič naznanjal sodnik na kopnem, od katerega sem bil le par cm oddaljen, sta pa zato vse gole videla sodnika pod vodo, ki sta signalizirala sodniku na suhem ob robu bazena, ta pa je pa je na sodniški zvon, ki je v bistvu kovinska cev potopljena v bazen, pritrkal s kovinsko palico, tako da smo slišali mi zunaj, kot oni pod vodo.

In ne, dekleta in fantje, tokrat so namreč na turnirju sodelovale tudi mešane ekipe iz obojih sestavljene, čeprav praviloma nastopajo v ločenih kategorijah, ne uporabljajo nobene posebne potapljaške opreme, zgolj masko s cevko, kapo, očala, plavutke, rokavice da lažje držijo v dlani skrajšano hokejsko palico pa da se obenem ne porežejo na ploščice na dnu bazena, in dobro je, če imajo tudi kopalke.

V 10ih minutah, kolikor traja ena tekma, se dogaja tako pod vodno gladino bazena, kot na robu, menjave so leteče, no, plavajoče, in pogoste, nenazadnje zahteva igra pod vodo tudi svoje napore, starost posameznikov v ekipi ni omejena ali pogojena, tako da lahko letni razpon med igralci ene ekipe znaša tudi 20 in več let.

Stvar je pač v tehniki, da pa pridobiš vsaj potrebno osnovo le te, je treba najprej 3 mesece prestati usposabljanje…..

Čeprav obstajajo v tujini tudi praktično profesionalni klubi, pa je pri nas hokej pod vodo vse od začetkov 1995 amaterskega statusa in in klubsko omejen predvsem na Ljubljano in Kranj, pa se slovenska reprezentanca tega športa redno udeležuje evropskih in svetovnih prvenstev, zaenkrat najboljši dosežek pa ostaja v letu 2007, ko so fantje dosegli bronasto kolajno na SP v italijanskem Bariju.

Pri praktično vseh sodelujočih na tem turnirju v Žusterni sem opazil, da gre za dobrovoljne, sproščene in zabavne osebe, združene v timski duh. Našo malo podalpsko so sicer zastopale 3 ekipe, najbolj simpatična pa mi je bila ekipa Balkan Expres, zato ker….

Ker je to bil njih prvi turnir sploh, saj so se ustanovili šele v začetku tega leta in čeprav niso bili zmagovalci turnirja, so bili zmagovalci kot klapa. Njih ime kakopak ni naključje, saj so, čeprav živeči v Ljubljani, zbrani gensko iz vseh vetrov Balkana in v tako pisani druščini je, verjemi, zabava redno zagotovljena, obenem pa se jim vidi željo po timskem napredovanju in s takšnim pristopom bodo še marsikaj dosegli v nadaljevanju.

In da, če koga ta dinamičen šport zanima in bi se z njim ukvarjal, potem pač kontaktiraš katerega od teh naših klubov za podrobnosti, za prvim hokejskim obiskom Kopra, upam ne zadnjim, pa so ostale še te fotografije.

Don Marko M