Veš tisti mali dvokolesni poganjavčki, ki jih mulčki gonijo okoli kot Valentino Rossi svoj dirkalnik…no, točno tej poganjavčki so v bistvu še najboljša kopija originala prvega kdajkoli ustvarjenega kolesa, bicikla, ki piše zgodovino že od 1817…..

In glavni krivec je (bil) nemški gozdar in raziskovalec Karl Freiherr von Drais, ki je tistega 12.junija 1817 zaključil svoje nekaj mesečno delo in se vsedel na svoje “Laufmaschine”, kot ga je poimenoval, čeprav ga po njegovem priimku imenujemo tudi dresina oz. poganjavček.

Ta njegov poganjavček je obenem prakolo kakor tudi uradni predhodnik današnjega kolesa, za svojo prvo, testno vožnjo, takrat na še v celoti lesenem kolesu, z “gumami” vred, pa je Drais prevozil, torej prepoganjal z nogama, 14 km poti v dobri uri in pol, kar je še za današnje čase odličen dosežek.

Čeprav je bil Drais raziskovalec in inovator, pa kolesa ni izumil po naključju, pač pa ga je razvil s točno določenim namenom – kot nadomestilo jahanja konj, ki so bili zelo dragi, s prodajo “Laufmaschine” pa si je želel, po čisto enostavni podjetniški logiki, pridobiti tudi dodatno premoženje.

Zelo verjetno pa se Draisu, ko je prvič zajahal svojega poganjavčka brez pedal, ni niti sanjalo, da bo korenito, revolucionarno spremenil način človeškega prevozništva in ostal kot kolesarsko prvi zapisan v zgodovino človeštva, nenazadnje je danes kolo po celem svetu najbolj razširjeno in najceneje za vdrževanje prevozno sredstvo.

Draisovemu poganjavčku so takrat namenili pozornost tudi mediji, torej le časopisi, po celi Evropi in vsi po vrsti hvalili njega ekonomičnost – poganjavčka se je namreč dalo izdelati za vsega 20 funtov, medtem ko je bilo potrebno za živega konja odšteti 1900 funtov. Dodatno pa je navduševalo, da to prevozno sredstvo, za razliko od konja katerega je bilo treba hraniti, ne povzroča dodatnih stroškov.

A z navdušenjem je prišlo za Draisa tudi razočaranje. Svoje kolo je namreč promoviral kot potujoče sredstvo, v tistih časih pa je večina enostavnih ljudi živela na vasi in že najmanjša misel, da bi morali kam iti od svoje hiše jim je bila nesprejemljiva, celo bizarna in tako je “Laufmaschine” bila v začetni fazi predvsem igračka premožnežev, ki so ga uporabljali za športno rekreacijo.

So pa zato preostali izumitelji po Evropi pozorno spremljali, kako gre Draisu, saj so dobro vedeli, da je Drais svoj dvokolesnik patentiral, a patent je veljal zgolj za območje Velikega Vojvodstva Baden, izven teh meja pa so ga inovatorji pospešeno kopirali in razvijali.

Še posebej dobro je šlo to početje mojstrom iz Anglije in Francije, ki so sredi 19. stoletja “Laufmaschini” dodali pedala in začelo se je obdobje velosipeda s pedali, pa vse do visokih, tudi za življenje nevarnih, koles.

Konec 19. stoletja pa se je končno uveljavila podoba koles, kot jih poznamo še danes, torej z dvema enako velikima obročema, gumami na zrak, ter pedali in verigo.

Od takrat je kolo doživelo že nešteto tako in drugače dizajniranih oblik ogrodja, preživelo pestro in burno pot razvoja, sploh v kakovosti materialov, predvsem pa se je še vedno kot edino izredno učinkovito prevozno sredstvo izkazalo v časih velikih recesij, ko je ljudem primanjkovalo marsikaj, predvsem denarja, da bi tako skozi 200 let doseglo kultni status, katerega poganja nekaj milijard ljudi in je z naskokom najbolj množično prevozno sredstvo človeka.

Danes je kolo sinonim mobilnosti in v bistvu edino prevozno sredstvo, ki ne ogroža življenske sredine človeka, sploh v mestih, zelo uspešno pa je uporabljano tudi za šport in zabavo.

Dejstvo je pač, da je kolo že leta sinonim zdravega načina življenja, saj kolesarji v enem skrbijo za svoje zdravje kakor tudi za zdravje someščanov, sodržavljanov, obenem so kolesarji nični onesnaževalci okolja, predvsem zraka in tako po svojih močeh uspešno popravljajo nemarnost onih, ki v polni motoriziranosti brez skrbi za okolje in sočloveka gonijo svoje avtke direkt iz dnevne med trgovinske police.

In če je še pred 20-25 leti veljalo, da je Kitajska, ki se še vedno ponaša z najbolj množično izdelanim in uporabljenim modelom kolesa Flying Pigeon s 500 milijoni delujočih primerkov, najbolj kolesarska država sveta, so danes časi spremenjeni.

Danes, kot že zadnjih 15-20 let, je najbolj kolesarska na svetu – Evropa. No, če sem bolj natančen – razviti del Evrope. Najbolj kolesarska država sveta, torej z največ kolesarji, je že nekaj let Nizozemska, sledi ji Danska, pa Nemčija, Švedska, Finska, šele 6 je Kitajska, takoj za njo pa sta še Švica in Belgija.

Kljub razmahu urejanja kolesarskih poti v razvitih evrospkih državah, sploh po mestih kje ukinjajo motoriziran promet in vzpodbujajo kolesarjenje po mestu, pa naša mala podalpska zelo šepa na tem področju…..

In šepala bi še bolj, če ne bi prihajala EU sredstva za gradnje kolesarskih stez po državi, v sklopu evropske kolesarske mreže, saj je že javna skrivnost, da naši parlamentarci niso in ne bi zgradili niti metra kolesarske steze brez EU sredstev, kot je že dokazano jasno, da na celem svetu samo, zgolj in edino v Sloveniji stane izdelava 3 km kolesarske steze celih 6 milijonov €….

Ampak ob 200ti obletnici nastanka bicikla pa se že spodobi le to dostojno praznovati. Recimo s prekolesarjenimi 200 km….Sam sem to praznovanje že opravil na letošnjem 8.DrMagnum maratonu, kateremu sem že dodal tisto nekaj malega potrebne razlike do 200, ti pa kar izvoli, časa imaš do konca leta…..s poganjavčkom tudi šteje….

Don Marko M