Džamija v Ljubljani, ki sicer ni ne prva, ne edina džamija v naši mali podalpski, saj v Logu pod Mangartom stoji prva džamija že od 1916, torej dobrih 100 let, bo z malo sreče zaključila svojo končno podobo in odprla svoja vrata še v letošnjem letu….

Skladno objektu je džamija dobila tudi “Džamijsko ulico”, katere naziv so ljubljanski mestni svetniki s 24 za in 9 proti večinsko potrdili. Obenem so potrdili tudi imenovanje še ene ulice, ki bo poslej slišala na – Žabja ulica, ki bo po moji oceni brez dvoma najbolj avtohtona ulica v Ljubljani.

Standardno in še 1x več brez vsakega razloga so predlogu “Džamijska ulica” nasprotovali svetniki SDS in NSi, čeprav ne vsi, za uveljavitev predloga tega naziva ulice je recimo bil predsednik komisije za poimenovanje naselij in ulic Janez Moškrič iz SDS, ki pa je zaradi pritiskov strankarskih kolegov odstopil iz tega položaja.

Džamijska ulica bo torej poslej tista, ki bo vodila od Parmove ulice do garažne hiše pod Islamskim versko-kulturnim centrom, ko bo zgrajena kakopak. Sicer bi se verjetno bolj tekoče kot “Džamijska ulica” slišalo “Ulica ob mošeji”, a treba je pač upoštevati tudi, da je džamija objekt z minaretom, medtem ko mošeja le tega nima.

Ulica kot takšna je sestavni del gradečega islamskega kulturnega centra, kompletne stroške gradnje ulice bo nosila islamska skupnost v naši mali podalpski povsem sama in po zaključeni izgradnji jo bo predala v javno uporabo MOL-u.

Dejansko za izgradnjo “Džamijske ulice” ni prav nobenih ovir tudi zaradi tega, ker je v ulici edini objekt zgolj džamija, v ulici kot takšni pa ni prav nobenih stanovalcev, torej zaradi tega ne bo potrebno prav nikomur spreminjati naslova svojega bivališča.

Islamska skupnost v Sloveniji si je torej zgradila džamijo in “Džamijsko ulico” izključno z lastnimi sredstvi, denarjem svojih vernikov, brez enega državnega centa sofinanciranja, gledajo svoja posla in ne delajo zdrah v javnosti. Kar je seveda prav in v redu, saj je islamska skupnost s takšno izvedbo tudi korektno dosledno spoštovala in izvedla določilo naše Ustave, ki določa ločenost države od Cerkve.

Kar je seveda popolno nasprotje načinu delovanja katoliške skupnosti RKC v naši mali podalpski, ki ima, poleg svoje ulice Janeza Pavla II. v Ljubljani, tudi svoje cerkve na praktično vsakem drugem hribu, vzdrževanje katerih plačujemo tudi vsi državljani, ki nismo člani te združbe, ki že 100letja pleni slovensko zemljo, gozdove, nepremičnine, plasira milijardne finančne prevare spet v plačilo vsem nedolžnim državljanom, pedofilskih in zdraharskih afer, katere spočenja katoliška skupnost pa se niti prešteti ne da več…..

Seveda zdaj pričakujem od ljubljanskih mestnih svetnikov, da vrnejo v stvarnost tudi Titovo cesto…..Tito je namreč verskim skupnostim dopuščal in pustil polno svobodo dihanja in delovanja, razen vmešavanja v državo, in tudi zaradi njegovega takšnega ateistično liberalnega pristopa si zasluži, da ljubljanski svetniki spet spravijo v pogon Titovo cesto.

Obenem pa ocenjujem, da je nenazadnje napočil čas pobude, da tudi ateisti dobimo svojo cesto.

Zato predlagam, da se “Avtocesta A1”, od Kopra do Maribora, preimenuje v “Ateistična avtocesta”…..Slovenija je sekularna država in “Ateistična avtocesta” v bistvu edina smiselno sovpada temu statusu. “Ateistična avtocesta” torej….za začetek….začetek nadaljevanja…..

Don Marko M