Ko se oglasi politik, ki za nameček celo v parlamentu kao predstavlja glas ljudstva, in zahteva ukinitev enega bitov demokracije – sindikatov, imamo kakopak resen problem. V bistvu 90 + problemov…..

V našem parlamentu se pripravljajo na sprejetje zakona o obrambi, ki ni bil temeljito prenovljen že vse od 1994, kot kaže pa tudi tokrat ne bo, saj ga je državnozborska zakonodajno-pravna služba že raztrgala na prafaktorje tudi z očitki, da je predlog nepregleden, torej dopušča korupcijska tveganja, v večjem delu pa tudi neskladen z Ustavo.

Pa tokrat ne bom o tem, da imamo številne pravne strokovnjake, katere državljani kakopak mastno plačujemo, ki pomagajo našim ministrom in parlamentarcem ustvarjati že pregovorno porazne in za en klinčev penis dostojne zakone, ki ne vzdržijo niti trezne, logične, razumske, zdravo kmečke pameti presoje za praktično rabo.

Bom pa o izmenjavah pomislekov parlamenatrcev glede predloga tega zakona, katere so predstavljali. Večina le teh je bila, da spet, kot ponavadi, nekonstruktivna, neplodna, bedasta je premil izraz, a eden je še posebej izstopal.

NSi je namreč svojo podporo sprejetju tega predloga zakona pogojevala z naslednjimi besedami, katere je predstavil Matej Tonin :

“In tretja zahteva, ki bo za podporo Zakona v drugi obravnavi, da se ukine sindikalno delovanje vojakov. Zdi se nam neprimerno in nepotrebno, da se vojaki organizirajo v sindikat. Ta služba je izjemno specifična. Ima prepoved stavke, ki je v tem zakonu že vnesena in prav nobene potrebe ni, da bi omogočili tudi sindikalno delovanje. Skratka, amandmaji, dvig obrambnega proračuna in pa prepoved sindikalnega delovanja slovenskim vojakom, to bodo tri ključne zahteve za podporo tega zakona v drugi obravnavi.“

Da, Tonin, torej NSi, jasno in glasno zahteva – ukinitev sindikatov v naši mali podalpski.

Za začetek v slovenski vojski, a jasno je, da bi morebitno parlamentarno sprejetje te NSi zahteve v nadaljevanju pomenilo vzorčen primer podlage ukinitev vseh sindikatov v naši mali podalpski.

Takšna zahteva NSi je, milo rečeno, sprevržena, saj ima NSi že v svojem temeljnem programu stranke jasno zapisano, da je “varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin” za stranko ključnega pomena. In potem Tonin strelja sam sebi in NSi v koleno…..

S tem pa je Tonin povedal še več, namreč da je NSi pripravljena, grobo in brez vsake slabe vesti, steptati celo našo Ustavo, ki v svojem 76. členu (sindikalna svoboda) jasno navaja “Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno”.

Ne, nimam težav priznati, da mi gredo naši sindikati na penis. Celo toliko, da jih z lahkoto izpljunem. Ker nimam priznati dejstev, ta pa jasno kažejo, da so slovenski sindikalisti skrajno nesposobni komunajzarski kavčarji, katerih edini smisel delovanja je ‘Za vroče članarine podpirati hladne tajkune‘.

Slovenski sindikati so dejansko največje zlo, ki se je lahko zgodilo našim delavcem, naši družbi – delavci naše male podalpske, sploh oni na minimalcih, sploh ne rabijo sovražnika, ker to nalogo že zelo uspešno opravljajo sindikati, za kar jim, ironično, delavci celo plačujejo članarino.

Že ko vidim recimo Štruklja, ali bože nedaj celo Kuštrina, kako se hinavsko naduto priguncata pred kamere me poprime sveta jeza zaradi katere bi bil, v kolikor bi se znašel takrat v njuni neposredni bližini, sposoben izvesti nekontrolirano dejanje katerega celo nikoli ne bi obžaloval.

Ker vse kar znajo in vse kar so sposobni tej sindikalni komunajzarski parazitski zaupniki, sploh Kuštrinova in Štrukljeva zavoženost, je zgolj zahtevanje višjih in višjih, lakomno nenasitno višjih plač.

Še nikoli do sedaj ni Kuštrin izjavil “s svojim vzorom bomo dosti bolje, odgovorneje delali in tako pomagali v 1 letu učinkovito odpraviti težave v zdravstvu, v zadovoljstvo državljanov”, še nikoli ni Štrukelj rekel “s svojim vzorom bomo dosti bolje, odgovorneje delali in tako pomagali čimprej odpraviti težave v šolstvu in temeljito spremenili zavožen šolski sistem v učinkovitega, v zadovoljstvo državljanov”….

Ne, še nikoli nista niti namignila, kaj šele rekla, pa čeprav sindikati imajo to moč za korenite spremembe, za korenite spremembe delovnega procesa, višjo kakovost delovnega procesa, odpravo težav v delovnih procesih….

Ampak ne, to jih ne zanima. Lastna in družbena odgovornost jih ne zanimajo. Boli komunajzarska parazita Kuštrina in Štruklja za delo, pogoje dela, brigajo jih samo plače, izsiljevanja za plače, a ne za tiste na minimalcih, zgolj za tiste, ki se že itak davijo v lakomnosti svojih kakor obrneš previsokih plač. Da ne omenjam posebej te nove sindikalistke, ki je zamenjala penzionista Semoliča, ki je enak šmorn kot Kuštrin in Štrukelj.

A vse to, vsa ta moja sveta jeza, vsemu navkljub, ne daje ne meni, ne nikomur pravice zahtevati ukinitev sindikatov, predvsem pa posledično kršiti Ustavo. Dejstvo je, da sindikati morajo biti, le da ne takšni in s takšnim Kuštrin&Štrukelj co. komunajzarskimi nezahvalnimi lakomnimi škodljivskimi paraziti, katerim je odgovornost do delodajalca, države in posledično državljanov misija “bolimepenis”.

Najbolj zanimivo pa mi je, da ravno NSi ter SDS že dolga leta ne prenehajo udrihati z opevanji totalitarnosti nekega SFRJ sistema in konstantno opominjajo na temačnost tistega obdobja, dejansko pa ravno oni sami že vsa ta leta izvajajo v dejanjih ravno to in še dosti več, na kar opozarjajo, da je bilo in ne sme biti več. Komunajzarji pač, tisti višek, katerega naša mala podalpska nikakor ne rabi…..

Don Marko M