Dolga 100letja je veljalo, da je med najbolj mrzlimi naseljenimi kraji na svetu mesto Verhojansk ob reki Jani na severovzhodu Jakutije, a 26. januarja 1926 je padel tudi ta rekord in od tedaj se s slavo “tečaja mraza” kiti sibirski Ojmjakon….

Tistega dne so namreč v Ojmjakonu, naselju na levi obali reke Indigirka s 750 prebivalci v ruski avtonomni republiki Jakutiji, namerili – 71,2 °C in ta rekord, kot najbolj mrzel s človekom naseljen kraj na na našem planetu, držijo še danes.

Ojmjakon, ki sicer v jeziku tamkajšnjih Tungusev pomeni “reka, ki nikoli ne zmrzuje” in Indigirka dejansko nikoli ne zmrzuje, čeprav povprečna letna temperatura znaša – 42 °C, pozimi pa se spusti do – 67 °C, na območju samega kraja pa prav nič ne raste, saj je suh sneg statičen, zemlja pa trajno zamrznjena v globino 1500 m od površja, tako da lov, ribolov in reja konj ter severnih jelenov predstavljajo prebivalcem glavni vir preživetja.

Marsikomu je verjetno težko si predstavljati, kako bi (pre)živel/a vsakdan v tem kraju, ki je zadnja leta sicer postal obiskana turistična atrakcija, a ljudje tam, kljub temu da imajo od ruske države odprto trajno možnost preselitve v toplejše ruske kraje na strošek države, ne zamudijo priložnosti poudariti, da nikjer drugje na svetu sonce tako zaslepljujoče ne sveti, pa da so njih številni 100 letniki še vedno pravi ramboti, ki se preganjajo naokoli s severnimi jeleni.

Dokler se temperatura v Ojmjakonu ne spusti pod – 50 °C, prebivalci “normalno” opravljajo potrebne zadevščine zunaj, alarm zazvoni šele, ko se mraz spusti pod – 50 °C, saj takrat stopijo v veljavo določene varnostne prepovedi, po katerih praktično vsi za ta čas ostajajo v svojih domovih, otroci pa ne obiskujejo šole.

Tisti, ki v, tudi sredi zime, topli Evropi, vlačijo svoje mobilne telefone še na wc, bi v Ojmjakonu zmrznili, saj mobilniki enostavno ne delajo, če pa vrelo vodo iz skodelice zabrišeš v zrak, se le ta spremeni v snežni oblak.

In da, imajo avtomobile, a tudi težave s spravljanjem v pogon le teh. Avtomobile evropskih ali iz drugih koncev sveta proizvajalcev je praktično nemogoče spraviti v pogon, zato pa lahko ruska “Ural” ali “UAZ”, a še ta s pomočjo odprtega ognja brenerja. In ko se motor avtomobila naposled segreje, ga mora voznik par kilometrov voziti le naravnost, saj v primeru poskusa zavitja v levo ali desno kolo oz. kolesa dobesedno odpadejo.

Kljub navidez nečloveškim pogojem pa so prebivalci Ojmjakona uspeli najti kompromis in homogenost z naravo, popoln čist zrak, popolna čista voda, zdrava prehrana, ki bazira predvsem na ribah, konjskemu mesu in mlečnih proizvodih, pomanjkanje sadja pa kompenzirajo s sadeži divjine, ter aktiven način življenja pa jim omogočajo, da bolezni praktično ne poznajo in po povsem naravni poti beležijo številne vitalne in dolgo živeče, preko 100 let, prebivalce.

Eden takšnih je tudi Andrej Danilov, pri svojih 103 letih še vedno delovno aktiven, ki je bil celo svoje življenje pastir jelenov. Njega oče je dočakal 117 let, mati 108 let, Andrej pa je kljub svojim letom še vedno navihan in razpoložen, četudi noči prespi v “jurti”, okroglem šotoru, pri skoraj -70.

Čeprav v Ojmjakonu večina prebivalcev živi v hišah, pa v “jurti” živita tudi Andrejeva prijatelja, zakonca Arjan in Afrosinija, ki se pri svojih 90ih še vedno ukvarjata z živinorejo in kot pravita, še nikoli v življenju nista bila bolna, kar pripisujeta predvsem uživanju hajaka in kjorčeha.

Hajak je po okusu in barvi zelo podoben kakovostnemu maslu, medtem ko je kjorčeh po recepturi zelo podoben našemu sladoledu, v mleko vmešajo divje plodove narave in zamrznejo.

A najbolj poznana jed Ojmjakona, katero tudi turisti zelo radi uživajo, in katero poleg kaviarja izvažajo, je ribja Stroganina, katero pripravljajo iz treh vrst rib – Coregonus nasus, Hucho hucho (Sulec) in Acipenser ruthenus (Kečiga) od katere pridobivajo tudi dragoceni kaviar.

Stroganina je toliko bolj dragocena zaradi postopka priprave, saj morajo domačini omenjene vrste rib uloviti pod ledom, potem jo ubiti z enim samim udarcem in jo pustiti, da zamrzne, ob čemer jo skozi ravnajo, saj je v primeru, da bi se ukrivila, ne bi mogli strgati.

Potem jo odnesejo domov, kjer ribe strgajo in sicer tako, da vsak nastrgan sloj vsebuje tudi podkožno mastno tkivo, bolj znano kot Omega 3, ki izboljšuje delovanje srca in upočasnjuje staranje.

Kljub precejšnji oddaljenosti od Moskve, prebivalci Ojmjakona pravijo, da ruske oblasti lepo skrbijo zanje, sami pa ostajajo zvesti svojemu kraju, v katerem 100letniki pasejo severne jelene, sonce pa zaslepljujoče sveti, česar niso pripravljeni zamenjati za nobeno moderniziranost. Modri ljudje…..

Don Marko M