V naši mali podalpski se letno zavrže 150.000 ton hrane, kar je povprečno okoli 72 kg na prebivalca oz. tako povprečno posameznik vrže v smeti okoli 300 € letno….seveda ne mečejo vsi hrane v smeti, eni sploh ne, medtem pa drugi preveč in potem se zgodi seštevek povprečje, ki dokazuje odnos do hrane…..

skoraj 40% te hrane pa je zavržene še preden se sploh prvič zaužije….predvsem je to posledica kompulzivnega nakupovanja le te, kar v glavnem odraža mizernost duševnega stanja posameznika tega početja…..torej kupiti samo zato, da se pač nekaj kupi, ne pa zato, ker bi se dejansko rabilo….

in potem se pride do tistega neizbežnega nadaljevanja polnih hladilnikov, kjer hrana le stoji, dokler se lepega dne, če ne prej pa ob čiščenju hladilnika, ugotovi, da pa je vse skupaj že neuporabno, neužitno…..

a tudi v tem procesu številni zavržejo v smeti hrano, ki je datumsko sicer pretekla, kar pa nikakor še ne pomeni, da pa ni več užitna…..

obstaja namreč pomembna razlika med oznakama “uporabno najmanj do” ali “porabiti do”, ki praviloma krasijo prehrambene izdelke……

“uporabno najmanj do” – pomeni, da se ta datum minimalne trajnosti nanaša zgolj na kakovost živilskega izdelka, ki po preteku tega roka začenja upadati….po tako označeno določenem datumu se sicer lahko zazna določeno minimalno odstopanje v okusu, a je kljub temu živilo še vedno varno za uživanje…..

“porabiti do” – s to oznako pa se označuje živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva in lahko zaradi tega po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za človekovo zdravje….

torej, če je živilo tudi po preteku predpisanega roka lepega videza in prijetnega vonja to pomeni, da je povsem varno in ni razloga ga zavreči, četudi je rok uporabnosti že pretekel…..seveda pa to ne pomeni, da bi se moral/a slepo zanašati na zgolj rok uporabnosti, ampak tudi na svoj nos in okus, saj se dogaja tudi, da se živila loti sumljiv videz in neprimeren vonj četudi rok uporabnosti še ni potekel….

in da, četudi je hrano katere se loti plesen v večini primerov bolj zdravo zavreči in se sprijazniti s še enim metanjem denarja v smeti, pa obstajajo živila, katera se lahko uporabijo kljub plesni, kot recimo na suhih salamah, kjer plesniv del enostavno odrežeš, preostalo pa uporabiš, ali trde vrste sira, kjer se plast plesni obreže in ostalo uporabi, enako velja tudi za trdo sadnje in trdo zelenjavo, kjer ob plesni izrežeš še centimeter zdravega dela sadja in zelenjave, preostalo pa uporabiš….

kar se tiče jajc verjetno že veš, kako se preverja njih uporabnost tudi po preteku datuma, kar pa se tiče mesa je dobro upoštevati sledeče :

– meso ne sme biti zelene ali rjave barve, sluzavo, lepljivo, ne sme dajati suhega občutka ob dotiku in ne sme imeti kislega vonja, ki je značilen za kvarjenje
– goveje in svinjsko meso je treba toplotno obdelavi v 3 do 4 dneh po preteku roka
– perutninsko meso in morsko hrano je treba toplotno obdelati v 1 do 2 dneh po preteku roka
– zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v najkasneje 3 mesecih, zamrznjeno svinjsko meso v 6 mesecih, zamrznjeno goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v 8 do 12 mesecih

seveda pa je še vedno najbolje, najceneje in tudi najbolj zdravo se organizirati, izdelati okviren seznam potrebnih živil za naslednji mesec in s tako napisanim listkom v trgovino in seveda kupiti le in točno tisto, kar je na listku zabeleženo, pa bo takoj dosti manj odpadne hrane….

Don Marko M