Dežela “daunander”…..Pisalo se je leto 1983, v katerem je 61 letni Cliff Young, kot leta poprej, svoj vsakdan preživljal kot kmet, pridelovalec krompirja in v skrbi za svoje ovčje črede, kar mu je zadostovalo za življensko zadovoljstvo, a vedno pripravljen sprejeti drugačnosti, ki jih življenje prinaša….

In potem se je na pomlad tega leta napovedal ultramaraton od Sydney do Melbourna v razdalji 875 km….Četudi se Cliff nikoli prej ni ukvarjal s to disciplino, se je vseeno prijavil in že s tem šokiral vse že izkušene maratonce ter medije, a to je bil šele začetek njegove izjemne pustolovščine….

Povsem neizkušen z nekimi “predpisanimi normami” t.i. poznavalcev maratona in tekačev samih je Cliff kot svojega trenerja prijavil kar svojo mater, kulminacijo pa je povzročil tudi na samem štartu, kjer se je pojavil v svojih povsem običajnih dnevnih oblačilih, med kar so sodili delovni kombinezon in – gumijasti škorni….

Da, Cliff se je na štartu maratona par tisočih že izurjenih tekačev pojavil v škornjih, kar je povzročilo smeh zabave in celo posmehovanje številnega občinstva, kakor tudi njegovih sotekmovalcev, a Cliffa to ni zmedlo, saj je voditelju maratona pred štartom na vprašanje “Kakšen je namen vašega tekmovanja in zakaj ste v škornjih ?” v mikrofon in ozvočenje prijavil :
“V škornjih sem, ker sem mislil, da bo deževalo. Preden sem prišel sem na start sem 2 dni tekel za ovcami v teh škornjih. Prišel sem odteči celoten maraton in zmagati !“, na kar se je smeh med občinstvom še povišal in podaljšal…..

Štarter je ustrelil v zrak in maraton je stekel…..Vsi že izkušeni maratonci so ubrali svoj ritem, Cliff pa je štartal najpočasneje, njegov tek je bil v bistvu bolj podoben hitri hoji, kot teku in prvi dan maratona je že krepko zaostajal za glavnino….

Cliff, ki nikoli prej ni sodeloval s profesionalci tekači, nikoli prebral kakšne literature o maratonih, niti kdajkoli imel svojega trenerja, tako ni vedel, da so strokovnjaki za teh 875 km maratona že izdelali specifikacijo, po kateri so izračunali, da bo moč najboljši rezultat doseči z 18 urnim tekom in 6 urnim spanjem….

In tako so tekmovalci po prvem pretečenem dnevu šli spati za 6 ur….medtem pa je zaostajajoči Cliff preskočil spanje….in tekel….čez noč mu je tako uspelo se prebiti na samo čelo maratona in drugi dan le tega je, brez vsakega počitka, začel kot vodilni…..

S povprečno hitrostjo 6,5 km/h je Cliff stekel tudi v 2. dan maratona in tudi tokrat so ga vsi prehiteli, a razlika je bila tokrat že polovična, kot prvi dan, saj je številne tekmovalce že načenjala utrujenost, in ko so ostali tekmovalci zvečer spet legli k počitku je Cliff tekel naprej….

Tretji dan je že postal medijska senzacija, saj ni bilo avstralskega medija, ki ne bi poročal, da je nek kmet v delovnem kombinezonu in v škornjih z neprekinjenim tekom že z lepo prednostjo v vodstvu maratona, obenem pa je tega dne organizatorjem in njegovemu trenerju – materi, naposled le uspelo ga prepričati, da delovni kombinezon in gumijste škornje zamenja s trenerko in tekaško obutvijo…..

Četudi je zamenjal garderobo, pa ni zamenjal svojega stila teka in medtem, ko so tudi v preostalih dneh ostali spali za 6 ur, je on tekel v svojem ritmu, dokler ni naposled pretrgal ciljno vrvico – kot zmagovalec…..in povzročil totalno evforijo….

Cliff je bil eden od 6ih tekačev izmed par tisoč, ki so 875 km maraton iztekli do konca, za kar je Cliff odštel 5 dni, 15 ur in 4 minute, pa brez minute spanja….spotoma je dosegel še nov rekord maratona, saj je prejšnjega potolkel za celih 12 ur in ta njegov rekord do danes še ni uspelo nikomur potolči….

Po zmagoslavju je kakopak Cliff medijem odgovoril tudi na najbolj “pomembno” vprašanje “Kako vam je uspelo brez minute spanca ?”, na kar jim je v vsej svoji enostavnosti, kot vsakič prej, na prvo odgovoril :
“Navajen sem dan in noč teči za svojimi ovcami, da se katera ne bi izgubila na prostranih površinah Victorie. Med tekom sem si predstavljal, da tečem za svojim ovcami in poskušamo ubežati nevihti“…..

A tukaj Cliffovih šokiranj javnosti še ni bilo konec….Organizator mu je na zmagovalnem odru podelil tudi denarno nagrado 10.000 $, no, poskušal podeliti, saj jo je zavrnil, rekoč, da sploh ni vedel za nagrado, obenem je poudaril, da je še 5 preostalih tekačev, ki so pretekli cilj, enako dobro odgaralo maraton in si po njegovem mnenju enako zaslužijo nagrado, katero je razdelil na 5 enakih delov in jim podaril, ob čemer sam zase ni zadržal niti centa….

Po tej dogodivščini “želve in zajca” je Cliff nadaljeval z maratonskim tekom, leto kasneje prejel tudi medaljo Avstralskega reda “za tek na dolge proge”, leta 2000 je pri svojih 78 letih na 6 dnevnem maratonu po Victoriji dosegel še svetovni rekord in potem je novembra 2003 odtekel še svoj poslovilni tek v druge dimenzije….

In nauk te zgodbe je ?….da, več jih je in ne bom nič sufliral, saj verjamem, da si jih prepoznal/a, pa tudi uporabil/a oz. jih še boš…..

Don Marko M