Prednosti manjših mest so tudi, da vsi poznajo vsakogar, se na ulici ustavijo in poklepetajo, a majhna skupnost na Aljaski dvigne običajne vibracije majhnega mesta na povsem novo raven. V Whittierju na Aljaski skoraj celotna populacija 318 prebivalcev živi dobesedno pod eno streho stavbe znane kot Begich Towers. In pod to eno futuristično streho se tudi dogaja glavnina življenskega procesa prebivalcev….

Begich Towers sodi v koncept arkologije, torej zlivanja arhitekture z ekologijo, ki se uporablja v znanstveni fantastiki in futurologiji, njen primarni namen pa je, da so postavljeni bivalni, delovni in javni prostori zlahka dosegljivi vsakemu prebivalcu, obenem tako postavljen koncept skrbi za zmanjšanje porabe energije v mestu, zlasti v zvezi z ogrevanjem, razsvetljavo in hlajenjem, hoja pa je glavna oblika mobilnosti znotraj mesta.

In stavba Begich Towers v Whittierju, v ameriški zvezni državi Aljaska – kjer beležijo 5024 mm padavin na leto, predvsem snega, s povprečno temperaturo -3 °C in kjer pozimi piha veter s hitrostjo 100 km/h – izpolnjuje vse te pogoje. 14. nadstropna stavba je bila zgrajena leta 1957 za potrebe bivanja vojaških družin, ker je bilo mesto med 2. svetovno vojno vojaško pristanišče in železniška postaja, a je z letom 1960 mesto pridobilo status civilnega.

150 dvosobnih in trosobnih stanovanj tvori to mesto na enem mestu, ki je z bližnjo šolo povezana s podzemnim rovom, kar omogoča stanovalcem in 65im šolarjem brezskrben dostop do učilnic v dnevih res slabega vremena.

A to seveda še ni vse, saj ta 14. nadstropna stavba nosi v sebi praktično vse na enem mestu, kar potrebuje takšna skupnost za nemoteno delovanje in tako lahko uporabljajo svojo pošto, trgovino z živili, fitnes, gostinski lokal, pralnico, cerkev in v 3. nadstropju tudi pravo malo kliniko za zdravstveno oskrbo, urad župana, ki prostovoljno brezplačno opravlja to fukncijo, gasilsko brigado sestavljeno iz prostovoljcev bloka in v 1. nadstropju tudi čisto svojo policijsko postajo s 3 policisti, ki sicer nima prostora za zadrževanje ali zasliševanje ljudi.

Policisti imajo svojo vlogo predvsem v poletnem času, ko svoje vrste dodatno okrepijo z začasno najetimi policisti, saj mesto z vlakom ali večjimi ladjami obišče skoraj milijon turistov, ki se resda po večini zadržijo največ za tisti en dan, a lepo število njih tudi za več dni in zajetno polnijo proračun mesta ter prebivalcev. Obenem Whittier poleti vrvi tudi zaradi sezonskih delavcev, ki pridejo zapolniti delovna mesta na ribiških čolnih, čarterjih ali v tovarno konzerv.

Ena lokalnih zanimivosti je tudi ta, da je prav vsako stanovanje ali turistični apartma opremljen z daljnogledom, katere uporabljajo za opazovanje kitov na morju ali pak gorskih koz na paši.

A preden si turisti lahko privoščijo te zanimovosti mesta na enem mestu morajo kakopak priti do Whittierja, kar ni ravno enostavno, saj do tja vodita le dve možnosti – ali z ladjo, ki pristane v manjšem pristanišču ali pak po kopnem, kjer pa obiskovalce pred vstopom v mesto pričaka 3 km dolg enojni predor, kar pomeni, da je pretok prometa omejen nekaj ur dnevno le v eno smer, nekaj ur pa v drugo smer, ob čemer predor ponoči popolnoma zaprejo.

318 prebivalcev Begich Towersa pa s tem nima nekih težav in složno poudarjajo, da se sicer vedno nimajo radi med seboj, tudi usklajeno razumejo se ne vedno, ampak ko se se zgodijo kakšne nepredvidljive ne ravno dobre zadeve, si prav vedno in brez vsakih zadržkov priskočijo v medsosedsko pomoč. “To je naš dom“, so si enotni prebivalci tega mesta na enem mestu, “mogoče je malo bolj nenavaden od drugih, a je naš dom“. In to je tudi tisto vse potrebno za obstoj takšnih futurističnih mest, ki bodo v bližnji prihodnosti glavninsko krojila človeško bivanje na tem planetu…..

Don Marko M