Slovenski politiki – bogovi in sramota Slovenije. Redke izjeme ne potrjujejo pravila. In zato – dajmo jim referendum. Ker je že prepozno. Referendum našim politikom. Referendum za naše politike. Da se rešimo nakopanega, odkopanega, prekopanega. Dajmo jim referendum, da lahko izglasujemo, da smo ponosni nanje, ko se v parlamentarni restavraciji nažirajo praktično zastonj, medtem, ko njih ljudstvo zmrzuje na ulicah za svojo pravico do skorje kruha in čaka na milostno kartico S.O.S. Dajmo jim referendum, ker so ponosni, da so njihovi hlapci ostali še brez hlapčevskega ponosa. Dajmo jim referendum, ker ponosno ščitijo slovensko zemljo, katero tujci vztrajno kupujejo in ne bo nikoli več slovenska, medtem, ko se oni “borijo” za piranski zaliv, ki bo slovenski vedno ravno toliko kot je bil in je danes. Dajmo jim referendum, ker smo ponosni nanje, da svojemu ljudstvu dobesedno berejo… Beri me naprej …

Kaj bi razlagal posebej – kar obljubim pač izpolnim. Čas je relevanten. Za teh 7 mojih resnic je “kriva” Tamara. Kdo je kriv za njenih 7 si lahko prebereš, če klikneš nanjo. In marsikaj bi dal, da bi izvedel, kdo je prvi krivec za teh 7 resnic. Ne obstaja ne teoretična, še manj praktična možnost, da bi to izvedel, zato se bo vedelo vsaj to, da mojih 7 ne bo dobilo naslednikov. In ravno toliko mi jih bo hvaležnih. Najmanj. No, pa dajmo teh 7 mojih resnic : Beri me naprej …

Povsem očigledno je, da sem preživel to leto, če že to pišem. Ti pa tudi, če že to bereš. Kako že? Ah, saj je bilo pestro. Spet. Čeprav sem za to leto imel samo eno željo – malo miru. Pa ne le zase. Skozi leto je bilo že več kot očigledno, da so drugi imeli drugačne želje glede tega. Seveda, da se ne pritožujem zaradi tega. V bistvu se ne pritožujem za nič. Imel sem kaj jesti,piti, obleči, streho nad glavo. Imel sem celo ljubezen. Kar jo imam itak vsak dan – tudi ljubezen do življenja. Pa ne le svojega. Imel sem iskrene poglede, poštene misli, argumentirane besede,čista dejanja, topel objem. Imel sem hinavske poglede, pokvarjene misli, prazne besede, dejanja pozabe, lažen objem. Vsako jutro sem se lahko zahvalil tistemu, … Beri me naprej …

Kaj bi ti razlagal – številke mi pač niso pri srcu. Ampak letos se je na mojem blogu toliko dogajalo, da sem moral spremljati določene opcije. Iz ozadja seveda. Ko sem vstopil v blogovsko skupnost se  mi niti sanjalo, kakšne razsežnosti dopušča blog. Takrat sem  zaključil le, po tehtnem premisleku, da je moj blog v bistvu moja lastnina, moj odsev – kolikor in kakor ga želim sam prikazati. Kot stanovanje v katerega spustim tistega, ki sam hočem. Ostali pa lahko gledajo v stanovanje od zunaj. Kolikor in kar pač od tam vidijo. Posebni in drugačni so pri meni drugače zapisani in vedno dobrodošli. Tudi zaradi manjšine. Klišejevske osebke, ki so praviloma prenasičeni.. Beri me naprej …

BŠJ – Bemti, Še bo Jebenissimo. Kot kaže, prvi zalogaj nove vlade ne bo splošna kriza ampak totalna kriza. Namesto 100 dni miru bo imela najmanj toliko dni Merkatorja. Za začetek. O naših politikih itak nimam nekega mnenja, sploh odkar so svojo samovšečnost, na račun davkoplačevalcev kakopak, nadgradili s tretjim kanalom nacionalne tv. Kar bi se še dalo prežvečiti, če bi se jih gledalo samo tam. A zdaj jih je možno gledati tudi tam. Pa o tem drugič ali tretjič. Naši podalpski naenkrat grozi izguba najboljšega soseda. Navidezno. Ozadje te zgodbe pa je le eden od, zdaj že v polnem teku, leta 2005 začetem političnem scenariju. Pisci svetovnih uspešnic naslova…. Beri me naprej …

Priznam, ni mi prijetno gledati in poslušati dogodke zadnjih let na Balkanu. Kakor ne teh nekaj zadnjih dni. Sploh ker imam kar nekaj znancev, pa tudi nekaj prijateljev, iz in v prav vseh bivših bratskih republikah. S katerimi smo preživeli marsikatero sladko a tudi grenko (pre)izkušnjo. Kakor še vedno. Pa ne mi zdaj ponujati o Yugonostalgiji, saj bi enako mislil tudi če bi se kaj podobnega dogajalo mojim znancem in prijateljem v Italiji, Nemčiji, Angliji ali kjerkoli. In upam si trditi, da 90% vseh prebivalcev ni želelo takšnega konca Balkana. Navadni smrtniki nis(m)o krivi – če to kaj pomeni. Niti za Kosovo. So pa za ta dejanja nedostojna človeštvu krivi….. Beri me naprej …

Ne, res nisem vesel ko si kdo dovoljuje moje besede (spre)obračati. Verjamem, da tudi ti ne. Pa ne bom zdaj o babjih čenčah in bla,bla nepreverjenih izjavah, ker server ne bi zdržal vsega zapisanega, pa tudi, ker bi ta naša podalpska postala povsem neraspoznavna, če bi večina nehala klamfati neumnosti. Ker sem si tudi sam dovolil in si napisati ali posneti kak članek -intervju javnosti v presojo, se pač zavedam, da je izjava sogovornika zgolj njegova in da za svojo izjavo stoji. In ne edini, ki tako ne mislijo, so tudi “terenski” novinarji Žurnala 24ur. Saj če delajo za ceno prodanega izvoda, jih bom poskušal razumeti. Beri me naprej …

Današnji dan bo drugačen. Ker drugače ne more biti. Še en dan ki bo prežet s kreativnostjo, iskrenostjo, žrtvovanjem,dobrimi nameni ali pa neiskrenostjo,hinavščino,lažmi, manipulacijami, maščevanji in namernimi škodovanji drugemu ali bližnjemu. Vsak ravna skladno s svojo naravo. Čeprav ima vsak možnosti drugače. Kot je in bo drugačen tudi današnji dan. Še nedolgo nazaj sem zapravil nekaj mesecev za srečo drugih. Namerno in namensko žrtvovanje. Da brez žrtvovanja ni moč doseči nobenega cilja mi je bilo jasno že od malega. Kot tudi,da mora biti vsak cilj visoko zastavljen. Zelo visoko. Najvišje. In vztrajno mu je treba slediti. Verjeti vanj tudi.Predvsem. Morebiten včasih padec je lahko le zagon za vzpon. Žrtvovanje je pač skupek vztrajnosti, načelnosti, strpnosti. Najprej do sebe. In če,ko si do sebe, si lahko tudi… Beri me naprej …