Ali pa morda še boljše, da nas vse, ki bi si česa poželeli, strpajo na kak stadion in potem čakamo vrhovnega. Če je prst gor, potem je prošnji ugodeno, če pa prst pade dol, potem pa spustijo leve na nas. Se mi zdi še najbolj racionalen ukrep. Levi bi bili venomer siti, raje bi bilo manj, torej manj stroškov, manj prošenj,…

ne bo šlo, Marko, tvoj predlog je prepoceni….naj te samo opomnim, da živiš v Sloveniji, kjer je tista “nek se vidi raskoš” še vedno v vodstvu ravno pri tistih, kjer ne bi smela biti….

Sašo

a ti bi rad, da se Virantu zarola do tilta, ko prebere tvoj komentar….. 🙂

Potem je še problem slabe razporeditve prostorov in različnih služb. Če mora neka vloga potovati sem ter tja, je že s tem preveč dela, kaj šele, ko mora posameznik sam hoditi od okenca do okenca in izgubljati čas.

Jaz bi predlagal, da se dolgoročno ustvari upravna področja, kjer bo na enem mestu združeno vse in bo mogoče v enem dnevu urediti prav vse. Ne pa kot zdaj, ko so različne službe razmetane po mestih in še parkirnih mest ni na voljo. Če namreč ustarimo upravna področja, privarčujemo pri raznih tehničnih službah, ki so nujne za delovanje vsakega organa, prav tako pri varovanju in stroških.

Bolj konkretno, če bi imeli na enem kraju center za socialno delo, sodišče, zpiz, policijsko postajo, upravno enoto, inšpektorate, itd…, če bi vse to povezali in bi temu upravnemu področju načeloval en direktor, ki bi za nalogo moral imeti s čim manj sredstvi učinkovito voditi vse skupaj, bi bili na boljšem, kot smo zdaj, ko je vse razmetano.

itak, da sem govoril o birokraciji po vseh porah, ne le JU….sam si recimo zelo težko predstavljam, kako bi ta Virantova modrost vplivala na podjetnika….namesto da bi človek delal svoje delo, pri čemer ga že zdaj birokracija več kot ovira, bi po novem moral celo stati tam v vrsti, da odda svoj podpis in potem biti ponosen, kako je birokracija prijaznejša…..malo luda kuča postaja tole vse skupaj…..

Ironično, če že ne kar žalostno pa je, da je princip delovanja v podjetjih — teh oazah balkanskega neo-korporativizma — popolnoma enak. Vsaj 20% ljudi, med njimi skoraj vsi na višjih položajih, ne počne drugega kot da z mešanjem dreka upravičujejo lastno eksistenco. Beri: ustvarjajo probleme in napetosti tam, kjer jih sploh ni, zato da lahko potem te probleme “rešujejo” in dokazujejo, kako so “koristni”. Človek ne ve, ali bi se kar fuknil skozi okno, ali pa bi jih pred tem še pobil.