DAVEK V CIVILIZIRANI AVSTRIJI (PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA, NI DELOVNIH SUŽNJEV, DELAVSKA ZBORNICA, MINIMALNI OD 1000 EVROV, POKOJNINE VREDNE ČLOVEKA, NI REVNIH DRŽAVLJANOV,… )
https://www.arbeiterkammer.at/interessenvertretung/lohnsteuergesenkt/Mehr_Netto_Was_ist_neu.html

http://www.ci-apace.si/

Leta 1938 (KRALJEVINA YU) je imela Slovenija 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije. Zdaj pa so slovenske plače v povprečju za polovico nižje od avstrijskih. Kje so razlogi za to?
Avstrijo, na kateri je trenutno na oblasti rdeče-črna velika koalicija, jeseni čakajo parlamentarne volitve. Naša severna soseda sicer spada med evropske države, ki so najlažje prebrodile krizo.
Kje so vzroki današnje velike prednosti Avstrije pred Slovenijo glede stopnje blaginje in gospodarskega razvoja? Še zlasti, ker sta bili ozemlji današnje Avstrije in današnje Slovenije do leta 1918 del iste države – takratne Avstrije, ki ji je vladala Habsburška dinastija.
Leta 1938 smo imeli 80 odstotkov avstrijske življenjske ravni
Kot ugotavljajo zgodovinarji, je leta 1938 imela Slovenija oziroma ozemlje današnje Slovenije okoli 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije. Po drugi svetovni vojni je Avstrija ostala del kapitalističnega Zahoda, Slovenija pa je skupaj z Jugoslavijo pristala vzhodno od železne zavese. Izid tega je bil, da je imela Slovenija leta 1990 le še od 40 do 50 odstotkov življenjske ravni severne sosede.
Tudi v zadnjih dvajsetih letih (24) nam ni uspelo ujeti Avstrije.
Po podatkih za leto 2012 ima Avstrija bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 36.402 evrov, Slovenija pa je lani po podatkih Statističnega urada RS (Surs) imela 17.244 evrov, torej le 47 odstotkov avstrijskega BDP-ja na prebivalca.

Slovenske plače dvakrat nižje.

V Sloveniji je bila maja letos povprečna

bruto plača 1.523,65 evra, neto pa 997,13 evra. DAVEK = 526,52 evrov

Avstrijska povprečna neto plača je

dvakrat večja – bruto pa 2.400 evrov, 1.900 evrov. DAVEK = 500 evrov

Lani je imela Avstrija 0,9-odstotno gospodarsko rast. Slovenija se je odrezala slabše – imela je 2,3-odstotni padec. Tudi obeti za letos so slabi: po podatkih Sursa je stopnja rasti v prvem četrtletju –4,8 odstotka. Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj bo letos padec na koncu –1,9 odstotka.
Severno od Karavank občutno manj nezaposlenih
Velika avstrijska prednost se kaže tudi pri številu nezaposlenih. Po podatkih evropskega statistične urada Eurostat stopnja brezposelnosti pri naših severnih sosedih znaša 4,7 odstotka, kar je najnižja stopnja v EU-ju, pri nas pa je bila maja stopnja brezposelnosti 13 odstotkov. Še večja je razlika pri brezposelnosti mladih pod 25 let: pri nas je 28-odstotna, severno od Karavank pa znaša le 8,5 odstotka.
Avstrijska gospodarska rast zmanjšuje tudi slovensko število brezposelnih, predvsem na Štajerskem. V naši severni sosedi po podatkih avstrijskega zavoda za zaposlovanje

trenutno dela okoli 12.300 Slovencev, od tega 7.200 na avstrijskem Štajerskem – med njimi je več kot pet tisoč dnevnih migrantov, ki odhajajo na delo v bližnje kraje, vse tja do Gradca.
Avstrijci bolj produktivni od Slovencev
Tudi glede produktivnosti je Avstrija daleč pred Slovenijo.
Po podatkih iz leta 2011 je avstrijska produktivnost
nad evropskim povprečjem – znašala je 116,7 odstotka povprečja EU-ja.
Slovenska produktivnost je pod povprečjem – le 80,6 odstotka povprečja EU-ja.
(ZARADI SLO-JAVNE UPRAVE-SEKTOR DRŽAVA ~160 000 ZAPOSLENIH,
~17% vrh evrope)
Glede maastrichtskih kriterijev je merjenje moči med sosedami 2 : 1 v našo korist. Letna inflacija v Sloveniji je manjša (1,9-odstotna) od avstrijske (2,2-odstotna), tudi pri javnem dolgu glede na BDP smo se vsaj za zdaj odrezali bolje.

država pobere več kot polovico (56%).

Kaj dobiva za to? Ker imava premalo časa, da bi po nekaj mesecev čakali v zdravniških in zobozdravstvenih ordinacijah, hodiva k zasebnikom – in plačujeva.

Pokojnin ne pričakujeva.

S preostankom, ki nama ga pobere država, se pravi s četrtino bruto plače, plačujeva predvsem državne uradnike.
In za kaj ti dobivajo plačo?
Namesto da bi odkrivali in preganjali gospodarski kriminal, se ukvarjajo z metlami. Namesto da bi usekali vsakega, ki prevzema podjetja prek prijateljev, ne da bi za to plačal evro malim delničarjem, državni uradniki iščejo argumente in se veselijo pravnih mnenj, zakaj prevzemni prag pri nas pravzaprav ni 25 odstotkov, ampak je 33, in zakaj za nikogar ne velja prevzemni zakon.

Plačo iz najinih žepov dobivajo, čeprav so avtocestni tuneli dvakrat preplačani in čeprav je njihovo delo to, da bi zagotovili sistem, kako bi bili dvakrat cenejši. Enako je pri gradnji bolnišnic. Primerov je preveč, da bi jih prenesel papir. In če si dovoliva rumeno posplošiti –

državne uradnike očitno plačujeva zato, da se delajo norca.

Astronomske plače v DUTB: Finančno ministrstvo dviga roke
Po našem razkritju astronomskih plač na slabi banki,

ki segajo do 45.000 evrov mesečno in 160 tisočakov letne nagrade,

se očitno ne bo zgodilo nič.

Na ministrstvu za finance dvigujejo roke,

češ da je DUTB samostojna pravna oseba, ki ji lahko dajejo le splošne usmeritve …

KAPA DOL DUTB!
TE SLO-BUTALCE TREBA TLAČITI!!!