Še ena zgodba o tem, kako sodnica lahko pometa z navadnim državljanom. Brez moralnega mačka, brez priznanja strokovnih napak, prepričana v svoje »božje« poslanstvo. Država in odvetniki pa veselo služijo mastne denarce.

Na papir bi rad izlil razočaranje, ki sem ga doživel v trenutku, ko mi je umrl najboljši prijatelj. Preden je zapustil ta svet, mi je prijatelj v roke stisnil svojo oporoko v zapečateni kuverti in mi naročil, naj jo zapečateno izročim sodišču. Avgusta leta 2010 sem šel na Okrajno sodišče v Celju, se prijavil kot oporočni dedič ter naznanil, da imam pisno oporoko preminulega prijatelja. Čez mesec dni sem prejel od sodnice Marjete Klinc obvestilo, da me je sodišče evidentiralo kot oporočnega dediča in da me bo povabila na zapuščinsko obravnavao takoj, ko bo dobila smrtovnico po pokojnem zapustniku.
Po enomesečnem čakanju sem na sodišču izvedel, da je zapuščinsko obravnavo za mojim pokojnim prijateljem že opravila sodnica Tanja Dolar Božič.In sicer brez mene in brez oporoke seveda. Sklep o dedovanju pa je izdala

Sodniki ne delajo napak
Na moje vztrajanje me je sodnica Okrajnega sodišča v Celju, gospa Tanja Dolar Božič sprejela. Razložila mi je, da je na zapuščinsko obravnavo vabila samo najožjega sorodnika mojega umrlega prijatelja, mene pa je spregledala. Hladnokrvno mi je pojasnila, da je po pokojnem vse dedoval njegov sorodnik in da je sklep, ki ga je taista sodnica »spacala« pravnomočen. Bil sem šokiran nad hladnokrvnostjo sodnice. Nastopila je brez sramu, brez obžalovanja, brez priznanja, da je storila napako. Upam, da si je privoščila krepko malico, za svoj delovni uspeh. Na njen sklep sem se sicer pritožil, vendar je sodnica Tanja Dolar Božič pritožbo hladnokrvno zavrnila. Čeprav ji zakon dopušča, da svoj lasten nepravilen sklep razveljavi in napako popravi.

Dediščina ni enako, kot zadetek na LOTU
Pisalo se je že leto 2011, ko sem najel odvetnika. Vložil je zasebno tožbo za uveljavitev oporoke in spisal šop parvniških dopisov s katerimi je zaščitil mojo dediščino v Zemljiški knjigi. Uradno je bil lastnik dediščine sorodnik umrlega in tudi ta si je seveda najel odvetnika. Skratka oba odvetnika sta veselo pisala, sodišče pa je na njuno pisanje odločno udarjalo štampiljke ter zaračunavalo neverjetno zajetne sodne takse. Minilo je pol leta in julija 2011 je sodišče razpisalo Mediacijo. To pomeni, da se pod vodstvom sodnega mediatorja zberejo sprte stranke ter njihovi odvetniki in skušajo doseči dogovor o rešitvi spora, preden o tem začne odločati sodišče.
Kaj sem hotel. Za sprotno pokrivanje stroškov pravdnih dejanj sem porabil vse svoje prihranke in se dodatno zadolžil pri prijateljih. Mediatroka mi je razložila, da se bo tožba vlekla najmanj še tri leta, o stroških pa lahko samo sanjam, kako visoki bodo. Stisnjen v kot, sem se odločil. Podpisal sem dogovor o razdelitvi dediščine na polovico. Rešil sem se nočnih mor in živčne vojne. Pa tudi nadaljnih zadolževanj, saj so samo moji stroški pravdnih dejanj do končane mediacije dosegli skoraj 8000 €. Sodni mlini so seveda mleli počasi in šele v mesecu marcu 2012 se je v zemljiški knjigi pojavilo pravno dejstvo, da sem postal polovični solastnik nepremičnine, ki mi jo je prijatelj v celoti zapustil v svoji oporoki.
Če bi sodnica Tanja Dolar Božič vestno in natančno opravila svoje delo, bi bil že pred enim letom in pol jaz edini lastnik dediščine, kot je bila zadnja želja mojega prijatelja. Tako pa se dve sodnici, ki imata sosednji pisarni v istem hodniku, kljub računalniški evidenci nista mogli uskladiti o preprosti zadevi: Koliko dedičev je prijavljenih v zapuščinski zadevi enega samega zapustnika. Upravičeno se sprašujem, ali so takšni sodniki, ki se lahkotno igrajo z usodami ljudi res vredni trajnega sodniškega mandata?

Sistem, takšen, kot je, ko sodstvo odloča samo o sebi, bi deloval le, če bi ključna mesta zasedali kadri, ki bi bili vestni in predani delu, ter če bi odločali le na podlagi kakovosti dela, ne pa politike. Takih pa na ključnih položajih ni, je prepričana višja državna tožilka v suspenzu Dragica Kotnik.

Marko Blatnik je pravnik, zaposlen na Obalni sindikalni organizaciji Koper – KS 90.
Avtorja sta skupaj spisala in vložila že več pravnih vlog na slovenska sodišča.

Vrhovno sodišče in redno sodstvo v Sloveniji:
Ljubi človek, kako se pogrezamo v blato neprava!

… kot država izstopamo po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic;

imamo, pravijo, najdražje sodstvo v EU;

imamo, so ugotovili,najmanj učinkovito sodstvo EU;

imamo, zatrjujejo, največ sodnikov na prebivalca v EU;

sodni postopki trajajo izjemno dolgo;
pred kazenskimi sodišči se posameznikom sodi celo za dejanja, ki niso opredeljena kot kazniva dejanja;

preštevilne sodne odločbe se zdijo le

kopija drugih odločb in slabo pripravljeni izdelki,

ki na višjih stopnjah prepogosto padajo kot domine,

to pa njihovih avtoric/avtorjev prav nič ne skrbi,

niti ko padejo pred ustavnim ali strasbourškim sodiščem.

In nenazadnje, neodvisnost pravosodja v Sloveniji naj bi bila peta najnižja v EU.

V več kot 30 primerih je prišlo celo do ustavnosodne potrditve,

da vrhovno sodišče odloča protiustavno.

Ustavno sodišče je razveljavilo številne sodbe tega sodišča,

četudi je šlo za sila enostavna pravna vprašanja.

Za takšne odločitve vrhovni sodnice in sodniki niso in ne bodo odgovarjali,
kljub temu da so ljudem očitno in grobo kršili ustavne pravice.

In to še vedno počnejo.

Vrhovnosodna poročilna statistika, ki kdaj kaj odkrije, redko pa kaj pokaže, tu niti odkriti ne more ničesar.

Ne pokaže niti številnih primerov, ko vrhovno sodišče enostavno prezre,

ignorira odločitve ustavnega sodišča.

Ne pokaže primerov, ko sodišča v svojih odločbah niso

iskrena in resnicoljubna do ljudi,

vrhovno sodišče pa v tem ne prepozna

pravno nevzdržnega početja.

Kaj se dogaja v Sloveniji in njenem sodstvu? Kaj je treba storiti?

http://www.pravapeticija.com/peticija_za_ukinitev_trajnega_sodnikega_mandata
………………………………………………………………………………………………………………………………..

Balkanski način sojenja “Kadija tuži, Kadija sudi” bi moral biti že zdavnaj preteklost.

https://www.dnevnik.si/1042716143
============================

dr. Andraž Teršek: Država vse bolj deluje, kot da bi bili ljudje njeni sovražniki
______________________________________________________

http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/03/03/2012-03-03_STR-01-01_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-SOBOTNAPRI-DTI.PDF

DR. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ, slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu

“Če norci uporabljajo zakon, ne more biti nič dobrega.”

“Slovensko pravosodje je katastrofa”.

“V zadnjih desetletjih so se oblikovale sodniške oligarhije,

ki z dobrimi in »pravimi« povezavami – mediji, izvršilna oblast, politične in semi-, kvazi- in subpolitične povezave

z »novim razredom« – obvladujejo sodstvo,”

je v kolumni za Finance zapisal ustavni sodnik Jan Zobec.

V kolumni piše o sodniškem kolektivizmu, ki sodstvo razume kot ‘novi razred’, z zakonitostih,

ki jih je popisal Đilas.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Milovan_%C4%90ilas

Avtor prispevek zaključi z ugotovitvijo: “Prav gospa podpredsednica, ki mi je takoj in vnaprej (ter po krivem) očitala, da želim kolegicama iz ZDA in Nemčije pokazati najslabše, je bila tista, ki jima je v resnici pokazala najslabše.

Razkrila jima je bistvo slovenskega sodstva.
Aroganco, vzvišenost, grobost, privatiziranost oblasti, hkrati zagrenjenost, maščevalnost, surovost in paranojo – ter ksenofobijo.

Pravzaprav je to najslabše ustvarila sama in jima potem to tudi na najbolj neposreden in brutalen način pokazala.
Ameriška sodnica je komentirala: »She wanted to embarrass you – but she actually embarrassed herself, her Court, and in the end the whole Slovenian judiciary.« (Hotela te je osramotiti, pa je osramotila samo sebe, sodišče in ne nazadnje tudi celotno slovensko sodstvo.) Imela je še kako prav. Se globoko strinjam z njo.”

http://www.reporter.si/slovenija/slovenija-je-zaradi-kr%C5%A1itev-%C4%8Dlovekovih-pravic-izpla%C4%8Dala-%C5%BEe-15-milijona-evrov-od%C5%A1kodnin

Slovenija je zaradi kršitev človekovih pravic izplačala že 1,5 milijona evrov odškodnin

S 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev je tako Slovenija

prva med evropskimi državami (47

članic).

Omenjene ugotovitve so v preteklih dneh že odmevale, danes pa se je nanje odzval tudi Odbor 2014, ki s protesti pred Vrhovnim sodiščem RS že nekaj časa zahteva tudi reforme v sodstvu. Po njihovem so omenjeni podatki dokaz, da so slovenski tožilci in sodniki na vseh stopnjah sojenja Sloveniji naredili veliko moralno in siceršnjo škodo,

ki jo bodo morali plačati davkoplačevalci.

V odboru pričakujejo objavo imen vseh tožilcev in sodnikov, ki so v omenjenih 304 primerih kršili človekove pravice, ter natančen prikaz stroškov, ki so nastali zaradi tega.
Največ odškodnin je morala Slovenija izplačati leta 2006, ko je na podlagi 160 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) plačala za nekaj več kot 560.000 evrov odškodnin – največ zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku in kršenja pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Precej odškodnin je morala plačati tudi v letu 2014, ko je na podlagi 18 sodb morala plačati za nekaj manj kot 375.000 evrov odškodnin. V večjem delu so se sodbe nanašale na kršenje pravice do učinkovitega pravnega sredstva

in prepoved diskriminacije.

http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenija-prva-po-stevilu-krsitev-clovekovih-pravic-na-milijon-prebivalcev.html

Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, enako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih.

http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/08/krsenje_clovekovih_pravic_narasca.aspx
Prvi smo bili že leta 2012
Leta 2012 je Slovenija zasedla neslavno prvo mesto po številu kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev.
Predlani 2013 padli na drugo mesto
Lani 2014 smo spet postali evropski prvaki

http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/08/slovenija__krsila_clovekovih_pravic.aspx
pravnik dr. Jurij Toplak: “Človekovih pravic ni kršila Slovenija,
ampak sodniki, ki imajo ime in priimek!”

“Ve se, kdo so ti sodniki.”

Številni sodniki so odlični, nekateri pa pravice kršijo. Prav je, da se analizira, kje se pojavljajo kršitve,

in se tiste, ki ne poznajo prava človekovih pravic,

izobrazi.

Tudi po demokratizaciji so profesorji prava ostali isti in če si vzgojen,

da so človekove pravice nekaj nepotrebnega ali celo zavržnega,

se to ob spremembi ustavnega sistema v tebi ne spremeni.

Gre za vrednoto.

Iz statističnih podatkov sodb Evropskega sodišča človekovih pravic se jasno vidi,

da slovenskim sodnikom niso. Včasih gre tudi za neznanje.

“Ko naši sodniki slišijo,

da se nekdo sklicuje na človekove pravice, ustavo in konvencijo,

se jim to prevečkrat zdi nekaj oddaljenega,” Jurij Toplak.

Pomanjkanje občutka in znanja o človekovih pravicah

je šibka točka mnogo pravnikov.

Ne le v Sloveniji, tudi drugje v vzhodni Evropi. Šolali smo se v sistemu,

ki je zavračal zahodno pojmovanje človekovih pravic.

Če ne bomo naredili ničesar,

bomo še naprej država z največ kršitvami.”

Toplak pa del zdravila za zdajšnje stanje vidi tudi v objavi vseh sodb vseh sodišč.

Te bi koristile sodnikom, če bi vedeli, ali je o nekem vprašanju odločal že kdo pred njimi,

poenotila bi se sodna praksa,

državljani pa bi na podlagi dosedanjih sodb vedeli, kakšno razlago predpisa lahko pričakujejo od sodnika v njihovi zadevi.

“Ljudje se obrnejo na sodišče po pomoč takrat,

ko ne vidijo več drugega izhoda za rešitev spora,

a sodišče te zavrne na način,

da ti sploh ne da možnosti za popravo krivice.

Najpogosteje tako, da se izreče za nepristojno

ali ti postavi pogoje, ki jih ni mogoče izpolniti.

Namesto da bi posamezniku pomagalo,

išče načine, kako bi ga zavrnilo.

Tudi kadar pot do rešitve vprašanja v zakonu obstaja,

zakon sodniki razlagajo tako,

kot da ne obstaja.”

Če bi se pa slučajno zgodilo, da bi sledili v preteklost odgovorne osebe (in njihove ev. dediče v primeru smrti) in jim dali plombo na njihovo osebno premoženje retroaktivno … potlej bi pa živeli verjetno že na Marsu ali na kakšnem drugem planetu.

Nikoli ne bo mogoče realno ‘popraviti’ sodne šlamastike, to je dejstvo. Vpletenih je mnogo ljudi, ki so dobili, pa bi ne smeli in kajpak pravih dedičev – vsi so medtem živeli drugače in trošili ali vlagali drugače, kot bi sicer.

aha, pa še 30 člansko nadzorno komisijo, ki bo nadzirala, da ne bi kaj naredili……