Tanja, hvala za branje in komentatorsko sodelovanje…..morski pozdrav…..

Lp. Tanja

Nastajati je pričela tretja sila – sila ljudi brez kapitala, ki si je zaželela večje enakosti, pravičnejše porazdelitve bogastva, večje moči ljudstva – prav z lahkoto bi temu rekli tudi demokracije ( po grški definiciji ). Na filozofskih osnovah Marxa in Engelsa ter Lenina, je tako nastala Sovjetska zveza. Duh te nove filozofije se je širil. To, recimo v Evropi, ni bilo nekaj novega, saj se je podoben proces že dogajal pred leti v Franciji, Nemčiji…. Le da je iz boržuazne revolucije nastala delavska revolucija. Tu lahko priključimo tudi razvoj delavskega gibanja v Evropi – v Jugoslaviji – ki je bil kasneje grobo zatrt. V II. svetovni vojni srečamo dva srečna dogodka, si sta njen potek obrnila v popolnoma drugo smer – na eni strani ja v vojno vstopila ZDA z ogromnimi resursi in ogromno industrijsko močjo ( nihče mi n nikdar povedal, kolikšen % židovskega kapitala je bil vključen v to ), na drugi strani pa je Hitler napravil svojo največjo napako, zaradi katere so v zgodovini propadli že mnogi vojskovodje – napadel je Rusijo…..
Bodi kakor koli – vse se je spet končalo pri neki novi delitvi sveta. pa vendar, vojna nikdar ni bila končana, saj so posamezni, ekonomsko pomembni deli sveta, ostali nerazdeljeni in še danes ostajajo nerazdeljeni. Po večletni vojni so si razdelili Korejski polotok, Vietnam je bil vroča točka mnoga leta, med Arabske dežele je bilo potrebno “poriniti” tampon v obliki Izraela, ki že s svojim obstojem predstavlja vir nenehnih nasprotij in pravzaprav kaosa. Komunistična revolucija na Kitajskem je okrepila “nekapitalistični” tabor. Kuba je postala nepredstavljiv izziv za ZDA. Iz “zlate osnove” je ameriški dolar bil prisiljen preseliti se na t.im. petrodolar, ki ga je skušal vsiliti vsem proizvajalkam nafte, ki je med tem postala najbolj iskan tržni artikel, ZDA pa niso mogle več vzdrževati dolarja na zlati podlagi ( strahotna inflacija po Vietnamu ).
Na drugi strani, ob boku hladne vojne med vzhodom in zahodom, se je pričel rojevati novi, tretji svet pod vodstvom in na filozofskih osnovah Maršala Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita. V II. svetovni vojni je paralelno z borbo proti okupatorju ( ne farbajmo se, kako zelo pomembno je bilo osvobajati domovino – še pomembneje je bilo nase vezati ogromne okupatorske sile, ki bi sicer delovale in sodelovale v bojih z zavezniki, kako zelo pomembno je bilo prekinjati komunikacijske poti, zbirati obveščevalne podatke, reševati pilote itd…. ) izvedel tudi socialno revolucijo ob podpori vseh vključenih zaveznikov, od ZDA, VB, Francije pa vse do Sovjetske zveze, ki je takrat že postala zelo pomemben člen zavezništva. Vendar je Jugoslavija morala obdržati nek poseben status med vsemi, saj je predstavljala zelo pomembno geo-politično ozemlje. Tako je bilo dogovorjeno, da se ji dodeli status , kot ga je imela – ne v NATO in ne v SEV. Podpora za to je bila jasne vse takratnim ekonomistom, ki smo veseli izvažali na Zahod in imeli klirinške odnose z Vzhodom.
Nenadomestljiva moč in volja, verjetno pa tudi prava strategija in taktika, sta Tovarišu Titu omogočila povezavo narodov v Jugoslaviji, ki so bili – zgodovinsko – med seboj vedno skregani. Najboljše rezultate je dosegel v BiH, kjer je zbral vsaj 3 povem različne in sprte narodnosti v enotno entiteto, dovolil Vojvodini in Kosovu avtonomijo ( Srbija bi bila v nasprotnem primeri prevelika in premočna ) in Slovencem odprl pot na Zahod ( desetletja smo bili Slovenci povezovalni člen ).
Vzpostavitev tretjega bloka, NEUVRŠČENIH, je bila njegova največja naloga, ko jo je odlično izpeljal. Dežele, v bistvu konglomerati narodov, verstev, kultur, so se povezali med seboj. (Pre)kratek obstoj ZAR ( Združena arabska republika) je bil skoraj največji uspeh, ki pa so ga ZDA razdrle s poizkusom uveljavljanja petrodolarja. Takrat je Sadam Husein uspešno združeval 3 nezdružljive nacije, enako tudi Moamer Gadhafi. “El Komandatore” je izzival ZDA, etnično in versko mešane države, kot so bile Cejlon, Tunizija, Etiopija, izropane države, države na robu interesov, vse je uspel povezati v Združenje neodvisnih, celo Saudsko arabijo in Kuwajt, posamezne emirate. Le-to pa je predstavljalo na eni strani preveliko tržišče, ki je postalo nedosegljivo zahodnemu kapitalu in hkrati posedovalo ogromne rezerve surovin, ki jih ni želelo vključiti v proces petrodolarja. Tito je tu igral veliko in pomembno vlogo v vzdrževanju balansa med Vzhodom in Zahodom.
Postaviti se po robu Titu je celo za tako veliko moč, kot je bila na Zahodu in Vzhodu, predstavljalo prevelik problem. Žal je z njegovo smrtjo pričel proces razpada. Perestrojka v Sovjetski zvezi, ki jo je pričel izvajati zahodno usmerjeni Gorbačev, iz Zahoda financirana dejavnost Solidarnosti na Poljskem ( večinska podpora Vatikana ), padec Berlinskega zidu ( Vzhodnim Nemcem je še danes žal ) je pogojeval tudi razpad Jugoslavije, saj ni imela več niti geografskih in niti političnih osnov za obstanek v stanju, kot je bila . Toliko republik, toliko narodnosti s svojimi kulturnimi razlikami, toliko religij in med sabo skreganih vodstev in ne na koncu, s propadlo ekonomijo, ki je v glavnem temeljila na povezavah z državami v propadu, je izgubila status zaščitenega medveda. Razpad je bil skrbno načrtovan in voden, ne samo v Jugoslaviji, kjer sta peta kolona, zunanji plačanci, diaspora, vsi podprti z multinacionalnim kapitalom, uresničili dolgo načrtovan razpad. S smrtjo trdih voditeljev, ki so vzdrževali red in mir v mnogih deželah, se je svet korenito spremenil. Razpadla je Sovjetska zveza, naš največji zunanjetrgovinski partner skupaj z deželami SEV. Odstavljeni ali ubiti Moamer Gadhafi in Sadam Husein sta bila vzrok za nastanek popolnega kaosa na področju Bližnjega vzhoda ( kar seveda multinacionalnemu kapitalu najbolj ustreza ). Smrt Mao Ce Tunga je prinesla nov veter celo na Kitajsko.

Največji problem se mi zdi je v tem, da nobeden od omenjenih politikov ali vodij ni, v svojem času, ob sebi vzgojil svojega namestnika, človeka podobnih kvalitet, ki bi nadaljeval njegovo delo. Seveda pa multinacionalnemu kapitalu najbolj ustreza nastala situacija, ker “ribariti v kalnem ” je najbolj donosno. Danes vemo, da mednarodna kapitalska združenja vodijo politiko prav povsod. Da je celo za ZDA popolnoma vseeno, kdo zmaga na volitvah. Kopja so se in se bodo lomila na plečih naroda, delavcev, tistih vse bolj brezpravih subjektov povsod po svetu, med katere štejem tudi migrante, emigrante, begunce ….. In prav tu je bila največja veličina Tovariša Josipa Broza – delavec je bil kralj in kapital je sledil njegovim potrebam.
Ko danes izpolnjujemo navodila, usmeritve in ukaze iz Bruslja, Berlina in Washingtona, se tega že krepko zavedamo in tudi čutimo.

Igor, tudi tebi lep praznik…..priporočam pa ti, da drugič malo bolj pozorno prebereš vsebino, pa bova oba prihranjena nepotrebnih komentarjev…..da je boj naših prednikov v NOB, do sedaj edini osvobodilen za našo malo podalpsko lažen, lahko trdiš samo ti, cel ostali svet namreč dobro ve, da je to edina resnica edine osvoboditve te države…..