Don Marko M

Huda jama = Krimska jama, plod propagande

V oktobru, lanskega leta, so se pri nas vrstili nekakšni pietetni dogodki, ko so se politiki klanjali nad kostmi padlih sovražnikov v drugi svetovni vojni. Videti pa je bilo kot osladen politično-propagandni šov z udeležbo najvišjih predstavnikov demokracije Slovenije in Hrvaške. Ti nesrečni ljudje naj bi bili nedolžni, saj naj bi bili žrtve »komunističnega nasilja«. Nekateri celo zatrjujejo, da so jih pomorili slovenski partizani. Bratski Hrvati nas obtožujejo, da je Slovenija največja grobnica Hrvatov in da jih v slovenski zemlji trohni nad sto tisoč. V poduk našemu predsedniku in v vednost Sloveniji je treba napisati, kdo so bili ti nesrečniki v Hudi jami.

10. maja 1945 je 3. udarna divizija (črnogorska) presekala umik različnih vojsk pri Zidanem Mostu. Sočasno pa je naša Šlandrova brigada zaustavila drugo ustaško kolono v Celju, a je ta nato z grožnjo o požigu mesta izsilila nadaljnjo pot proti Avstriji. Na cesti med Zidanim Mostom in Celjem je obtičala velika množica hrvaških ustašev in domobrancev, civilistov in drugih bežečih vojščakov v Hitlerjevi službi. Naslednji dan sta to kolono obkolili 9. črnogorska brigada, ki se je prebila čez zasavske hribe do Šmarjete pri Rimskih Toplicah oziroma skozi Rečico pri Laškem, ter 5. proletarska brigada (črnogorska), ki je skozi Lovrenc in Jurklošter prispela v dolino Savinje pri Gračnici in pri Laškem. Na zahtevo partizanov, da se množica bežečih v skladu z določili brezpogojne kapitulacije preda, so ti odgovorili z orožjem. Ustaški major je s konja streljal po partizanih na mostu v Zidanem Mostu, pridružila se mu je skupina sto ustašev z mitraljezi po železniški progi. Partizani so vrnili z ognjem iz svojega orožja. Nastal je pokol in nato so se ustaši predali. Toda milosti črnogorski partizani niso poznali, morija se je po majhnih skupinah nadaljevala kar ob cesti. Po besedah pokojnega predsednika črnogorskih borcev, takratnega poveljnika 5. brigade, izrečenih pred leti na prvem srečanju predstavnikov borčevskih organizacij po razpadu Jugoslavije v Novem mestu, nihče ni mogel zaustaviti maščevanja partizanov nad ustaši.

Zakaj tolikšna sla po maščevanju? V bitki na Sutjeski je bila 3. divizija razbita, iz obroča sta se z velikim žrtvami prebila 5. proletarska brigada in del takratne 10. hercegovske brigade. Padlo je več kot tisoč pripadnikov te divizije. Po preboju so se zbrali na območju vzhodne Hercegovine in se dopolnili z novimi borci – domačini iz Hercegovine. Do Zidanega Mosta so se v dveh letih bojevali še v številnih bitkah in veliko teh borcev je prevzelo poveljstvo nižjih enot v diviziji. 13. maja popoldne je 3. divizija odšla skozi revirje na Gorenjsko, v spodnjem toku Savinje pa je ostala samo njena 7. brigada, ki je zbirala ujetnike in vojni plen. Nemce so odvedli v zbirno taborišče pri Samoboru, razen folksdojčerjev iz Banata – jugoslovanskih državljanov – v 7. SS-diviziji princa Evgena. Civiliste so po pregledu napotili nazaj na Hrvaško.

Slovenskih partizanov ob Savinji in v Celju ni bilo. Šlandrova brigada je že 10. maja s tovornjaki skozi Maribor odšla na Koroško in je sodelovala pri zajetju 104. nemške divizije 14. maja na Poljani in naslednji dan pri obkolitvi ustaško-četniške grupacije na Libuški gmajni pri Pliberku. 1. bataljon Kozjanskega odreda se je zaradi grožnje ustašev, da bodo požgali Celje, umaknil globlje na Kozjansko. 1. bataljon 3. brigade VDV, ki ga danes »vojaški udbovec«, neki Leljak, obtožuje za poboje, pa se je umaknil proti Revirjem.

Ni moj namen opisovati ustaških zločinov nad Srbi poleti leta 1941 v vzhodni Hercegovini, ki je pretežno naseljena s srbskimi prebivalci. Vendar vse pove pismo najzvestejšega fašističnega generala Alessandra Luzana dučeju Mussoliniju. Pisal ga je po obhodu vzhodne Hercegovine poleti 1941:

»Duče!

Moja brezmejna predanost Vam, mi, upam, daje pravico v nečem odstopati od strogega vojaškega protokola. Zato tudi hitim, da Vam opišem dogodek, pri katerem sem tudi sam pred tremi tedni osebno prisostvoval.

Obšli smo sremska mesta Stolac, Čapljina in Ljubuški (med 60 in 130 km severno od
Dubrovnika) – izvedel sem od naših obveščevalcev, da so Pavelićevi ustaši prejšnjega dne naredili zločin v neki vasi (Prebilovci), in da se bodo, ko se to izve, okoliški Srbi ponovno
vznemirili.

Nimam besed, s katerimi bi opisal to, kar sem tam videl. V veliki šolski učilnici sem našel zaklano učiteljico in 120 njenih učencev! Niti en otrok ni bil starejši od 12 let! Zločin je
neumestna in nedolžna beseda – to je prešlo vsako norost! Mnogim so odsekali glave ter jih
razvrstili po šolskih klopeh. Iz razprtih trebuhov so ustaši izvlekli črevesje in ga, kot novoletne okraske, raztegnili pod stropom ter jih z žeblji zabili na zidove! Roj muh in nevzdržen smrad nam niso dovolili, da bi se tukaj zadrževali dlje.
Opazil sem načeti žakelj s soljo v kotu in skrušen ugotovil, da so jih klali počasi ter jim pri tem solili vratove! In prav ko smo odhajali, se je v zadnji klopi začulo deško ječanje. Poslal sem dva vojaka, da pogledata, kaj se dogaja.
Prinesla sta dečka, ki je bil še pri življenju, dihal je z napol presekanim grlom! S svojim
avtom sem odpeljal tega ubogega otroka v našo vojaško bolnico, vrnili smo ga k življenju in
tako smo nato od njega izvedeli popolno resnico o tragediji.
Zločinci so najprej izmenično posiljevali učiteljico Srbkinjo (njeno ime je bilo Stana
Arnautović), nato so jo, pred otroci, ubili. Posiljevali so tudi deklice osmih let starosti. Med
tem časom je pel na silo privedeni orkester Ciganov in tolkel po tamburicah!

Na večno sramoto naše rimske cerkve – se je tudi en božji človek, en župnik,
udejstvoval tega dogodka! Deček, ki smo ga rešili, si je hitro opomogel. Čim mu je rana
zarasla, je zaradi naše neprevidnosti pobegnil iz bolnice v svojo vas, da poišče sorodnike.
Poslali smo patrolo za njim, ampak zastonj; našli smo ga zaklanega na pragu hiše! Od tisoč
in nekaj duš sedaj v vasi ni več nikogar! Istega dne (to smo izvedeli kasneje), kot je bil izvršen zločin v šoli, so ustaši ujeli 700 vaščanov iz vasi Prebilovci in vse pometali v jamo ali jih na zverinski način na poti do jame pobili. Rešilo se je le okoli 300 moških, ki jim je uspelo razbiti ustaški obroč okoli vasi in pobegniti v planine. Teh 300 preživelih je močnejših od najmočnejše Pavelićeve divizije. Vse, kar so lahko izgubili, so izgubili!; otroke, žene, matere, sestre, hiše, imetje. Osvobojeni so celo strahu pred smrtjo. Smisel njihovega življenja je le še v maščevanju, v strašnem maščevanju, saj jih je na nek način celo sram, da so preživeli!

Takih vasi, kot so Prebilovci, so polne Hercegovina, Bosna, Lika, Dalmacija. Poboji Srbov so dosegli tolikšne razsežnosti, da so v teh krajih umazani celo mnogi vodni izviri. Iz izvira v Popovem Polju, nedaleč od jame, v katero je bilo vrženih 4.000 Srbov, je drla rdečkasta voda. Osebno sem to videl!

Na zavest Italije in naše kulture bo padel neizbrisen madež, če se ne, dokler je še čas, distanciramo od ustašev in ne onemogočimo, da se nam pripiše, da podpiramo brezumje.”

Pisec omenja približno 300 rešenih moških. Skoraj vsi so bili zatem partizani v 10. hercegovski in 5. proletarski brigadi, pozneje pa po v celotni 3. udarni diviziji. To je opis samo iz vasi Prebilovci pri Čapljini.

In po vsem tem naj bi ustašem pravično sodili? Je mogoče kdo sodil nedolžnim otrokom ali učiteljici Stani Arnautović? V prvih dneh avgusta leta 1941 so ustaši zmetali v 13 jam po Hercegovini več kot 4000 civilistov srbske narodnosti ne glede na spol ali starost. Te jame so naše oblasti na začetku 60. let zabetonirale in o teh zločinih se ni govorilo samo zaradi »bratstva in enotnosti«. Leta 1990 so postavili spominsko znamenje in pokopali te žrtve s pravoslavnim verskim obredom. Junija leta 1992 so pripadniki proustaških HOS (Hrvatske oslobodilačke snage) vas znova do tal požgali in spomenik zravnali z zemljo, pri tem pa povsem uničili skoraj vse zbrane kosti v kostnici. Na srečo so prebivalci zbežali na varno globlje v zgornjo Hercegovino. Letos je bila pogrebna maša, udeležilo se je je veliko število Srbov, toda med njim ni bilo predstavnika hrvaških oblasti. Hrvaški predsednici Kitarovićevi bi zagotovo prej bilo mesto tam kot pri Hudi jami oziroma na pokopališču pri Mariboru. V sestavi HOS, katerega pripadniki so se usposabljali celo v Kočevski Reki z blagoslovom ministra Janše, so bili predvsem Bošnjaki iz Hercegovine. Tudi med ustaši iz leta 1941 je bilo precej Bošnjakov. Nihče še ni odgovarjal za te zločine iz leta 1941 in tudi iz leta 1992 ne.

Naš predsednik je stal ob vencu z napisom Slava našim junakom, škofje so darovali mašo za žrtve »komunističnega nasilja«. Dejansko pa so to kosti okorelih zločincev, ki so morili tudi z blagoslovom Cerkve.

NO PASARAN-LA PASIONARIA

Arhivska dejstva kažejo marsikaj, tudi da so domobranci pobili neprimerno več Slovencev, kot nacisti in fašisti skupaj…..domobranska vojska pa je bila, tudi po arhivskih dejstvih, okupatorska, tudi uradno zaprisežena okupatorski zavezi in nikoli slovenstvu, pač pa germanizmu, kar se vidi še v njih današnjih potomcih…..
sam pa nisem nikoli zanikal ne vojnih, ne povojnih pobojev, le zahtevam, da se jasno dokažejo, kar je v današnjih časih možno relativno hitro……ampak debata itak ni namenjena temu……
kot sem rekel…..če imaš kakšen nesporen DNK dokaz, kar se je za uporabo raziskav zavezal tudi naš parlament z zakonom, komu dejansko pripadajo okostja iz Hude jame, potem jih razgali…..če pa jih nimaš, potem pa enostavno molči ali pa pojdi svoje šalabajzarstvo opletati kam drugam……

Igor,
dovolj razločno sem v nadaljevanju citata, katerega navajaš, obrazložil, kaj zajema moja navedba “šalabajzersko”…….dejstvo je, da je bil ta prenos okostij, kot bo še ostalih, spet izveden na nejasen način komu t aokostja dejansko pripadajo in tako se je spet pustilo vse skupaj presoji ljudstva, torej kregariji kjer bodo eni trdili, da so okostja plod morije komunistov, drugi da so plod morije domobrancev, ustašev…..torej gre za navadno šalabajzerstvo naše politike, ki si očitno želi nadaljnih kregarij med ljudstvom glede tega poglavja…..
dokler pa se ne opravi DNK teh okostij, za kar imamo celo sprejet zakon da bi se moralo to delati, pa itak nima nihče pravice trditi kdo je koga pri teh okostjih, ker dejansko nihče nima pojma za karkoli trditi, niti ti, bi pa DNK zelo hitro in jasno pokazal komu okostja pripadajo in bi bilo v hipu vse jasno….do takrat je vsako domišljijsko opletanje čigava so okostja brezpredmetno…..aja, pa domobranska vojska ni bila nikoli slovenska, le nacistična okupatorska sestavljena iz Slovencev……

Največja sramota je to, da v Hudo Jamo niso zmetali naših domobrancev, kolaborantov, itd., temveč, da je tam končala SS divizija Prinz Evgen !
To je bila divizija, ki so jo v večini sestavljali pripadniki ex YU narodnosti in se je proslavila z neštetimi zločini na območju bivše YU.
Na begu so s seboj vlekli tudi žene in otroke, ker so bili prepričani, da se bodo uspeli predati zahodnim zavezniškim silam. To jim ni uspelo. Vedeli so pa, da jih v primeru predaje čaka to, da jim bo sodil narod, in raje kot, da bi se predali in tvegali od mučenja, da osramotitve, do končne usmrtitve, so se dejansko borili do zadnjega.
V Wikipediji je sicer navedeno, da so se 11 maja predali jugoslovanski vojski pri Celju (https://en.wikipedia.org/wiki/7th_SS_Volunteer_Mountain_Division_Prinz_Eugen#cite_note-Battle_p.148-15).
In kje je grob te SS divizije ? V Hudi Jami !
Torej komu se klanja cela Slovenija ? Vojnim zločincem !

Se strinjam z napisanim, lahko pa poskušam vsaj malo razumet BP.
V pred, med in po vojnih časih je šlo pač za kolizijo dveh ideologij, ki sta bili med seboj nekompatibilni. Eni so se bali kapitalizma in drugi pa socializma, vsi so imeli pa možgane oprane do te mere, da so bili sposobni za to svoje prepričanje tudi moriti.
Mi se lahko sedaj zgražamo (vključno z menoj) nad poveličevanjem kolaboracije, ampak imamo pač srečo, da smo na strani, ki je porazila okupatorja. Če ga ne bi, bi bilo verjetno vse popolnoma enako samo za 180 stopinj okoli obrnjeno. Povedati hočem, da je bil narod že takrat ideološko razklan in ko jih je doletela vojna je RKC pač poskrbela za svoje interese in podprla zanjo bolj sprejemljivo opcijo, kar pa je posledično pripeljalo do veliko več žrtev na obeh straneh. Verjetno se takrat RKC ni zavedala, da se bo narod zato sam poklal in sprl za naslednjih 100 let. Lahko pa, da se tudi je pa jim je šlo samo za svoje interese in so vernike enostavno izkoristili, meni se zdi to celo bolj verjetno.
V tem kontekstu lahko razumem Pahorja, ljudje so imeli oprane možgane!
Hkrati pa potem ne morem razumeti njegove “sprave” z RKC, ki je tako zlorabila ljudi in jih še danes, ne glede na to koliko je in bo še moral za to plačati narod.
Zgornji odstavek o škofu Lipovšku je v bistvu ključen v vsej tej zgodbi, komu se je poklonil Pahor je s tega zornega kota v bistvu dokaj nepomembno. Pahor bo odletel, vprašaje pa je ali se bomo mi grdo gledali še 100 let….

Čigava oz. kdo je bil pa v krsti?

Strinjam se s komentarji, da je potreben impeachmnet proti Pahorju, ker če kaj, si poveličevanje ustašev zasluži odstranitev de jure najvišje funkcije v državi.
Prav tako se strinjam s potrebo javne manifestacije nestrinjanja s takšnim obnašanjem državnega vrha. Ena iniciativa je že, namreč za 27. t.m. na kraju zločina v Dobravi pri Mariboru / https://www.facebook.com/events/1121280644625529/ /

Tecumseh,

kakšne veze ima tvoj komentar z naslovnim zapisom, v katerem se zahteva jasno predstavitev DNK analiz teh okostij….nobene…..sicer imaš zgoraj moj komentar Ervinu, pa si ga preberi, če ti je kaj zmanjkalo…..

peter,
in o čem ti sploh govoriš……da so bili spočeti poboji tako belih, črnih in rdečih sploh ni dvoma…..gre le za to, da je treba z DNK analizami tem okostjem dati polno ime in narodnost, da se sploh ve, o kom govorimo……to opletanje in zmazkovanje RKC in nje zagovornikov z obsojanji brez vsakega dokaza pač ne more biti merilo za prav nič, razen namernega razkazovanje sovraštva……

meni je jasno, da v nobeni vojni, določen čas pred njo in po njej nedolžnih ni, eni so krivi, ker pobijanje začnejo, drugi, ker se na to odzivajo……moj namen ni kogarkoli opravičevati v pobojih, pač pa le želim, da se korektno in civilizirano izpelje ta postopek, kar pa je brez DNK dokazov praktično nemogoče……

današnji DNK postopki pa so tako cenovno kot časovno zelo dostopni, sploh če upoštevamo, koliko milijonov se je že zmetalo za odkopavanja okostij Hude jame in koliko se jih še bo……komu torej ni v interesu, da se DNK postopki izpeljejo in povsem jasno predstavi podatke, komu v resnici okostja sploh pripadajo ?……

da je zadeva še bolj žalostno absurdna – pred meseci so naši parlamentarci sprejeli zakon, po katerem je potrebno za vsa odkrita grobišča, torej okostja v let, izvajati obvezne DNK analize…..zdaj pa se vsi glupe in nevedne delajo……

najlažje je pač butniti “to so vojne, povojne in revolucije žrtve”, ter tako podžigati vse proti vsakršni spravi, obenem pa zavračati možnosti DNK dokazov, ki bi praktično vse pojasnila…..RKC se pač mudi obtoževati že vnaprej z zavračanjem vsakršnega dokaza, le z obtoževanji revolucionarnega NOB, in tako se pač tako resnih tem enostavno ne moremo in ne smemo igrati……

ljudstvo ima vso pravico izvedeti kdo so bili tej ljudje s polnim imenom in narodnostjo, in potem po potrebi obsoditi in tudi zahtevati odškodnine če bo treba, pa je vseeno če bo to proti domobrancem, RKC ali komunistom…..in dokler tega ne bo dovolj jasno predstavljeno, bodo ta okostja še naprej povzročalo zgolj politčne in RKC manipulacije, posledično razprtije med narodom…..v takšnih primerih je pač izkazovanje iskrene pietete možno le v čisto predstavljenih dejstvih…..