je črno – bela. In le oba vpeta jo lahko složno spremenita v mavrico.
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
Despasito....
Do konca sveta....
Vodja je lahko tudi šef, šef pa ni vodja...
Vse o ženskah...
10 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Ljubezen”
Ljubezen je iskanje samega sebe, je potreba po avtentičnem stiku z drugim, proti njemu in z njim. Za to si ljudje prizadevajo in to tudi često najdejo v vzajemni izmenjavi teles, v dialogih, v brezobzirnem srečevanju, v “spovedih” in “odpuščanjih”, v razumevanju in v osvobajanju tega, kar je bilo in rega, kar je.
Hrepenenja po ljubezni v smislu zaupnosti in domovine rastejo sredi dvomov in vprašljivosti, ki jih ustvarja moderna doba.
Ljudje, ki se ljubijo, drug drugega na novo ustvarijo, saj drug drugemu razkrivajo skrivnosti svojih preteklih življenjskih zgodb in skupaj načrtujejo skupno prihodnost. Ljubezen je “revolucija v dvoje” (F Alberoni 1983).
Preseganje nasprotij in moralnih zakonitosti, ki v našem svetu ubijajo ljubezen, je pravzaprav dokaz resnične ljubezni. Ljudje, očarani nad ljubljeno osebo in prevzeti od ljubezni, si v njej osvajajo kraljestvo, ki ni s tega sveta in je hkrati del njega.
lp
Ana (tudo mojih dan), lepo si se potrudila. Knjige sicer obožujem in si jih tudi sicer privoščim. Le da omenjene literature moje oči ne gledajo. Enostavno zato, ker posplošenega univerzalnega ključa ljubezni in/ali posledičnega razmerja ni. Vsaka zgodba se drugače piše. To so moje izkušnje. Obstaja pa tisto nekaj,kar je temelj oziroma kar naj bi bilo. Le iskrena predanost drug drugemu omogoča vzročno spoštovanje v vseh okoliščinah. Do takrat je vse črno – belo. Od takrat pa vse mavrično. Za dva in tudi ostale,ki mavrico opazujejo.
neeee 🙂 Pa tu ne gre za kaj posplošenega….neee! Sej sem vedela, da bo večina to mislila. Ravno poudarjam, da se ta strokovna knjiga res ne loteva ljubezni na tak način. Morš jo prebrat :D, res, ne bo ti žal…sej pravi, ni tu nobenega napotka za zadravilo kako shajati z ljubljenim, kako ljubiti, kateri je pravi način, pristop – kje pa.
Seveda se vsaka zgodba piše drugače, ampak tale opis zgoraj je zelo širok in mislim da povsem realen, toda nisem zapisala tistih še bolj krepkih o ljubezni, ki so noter zapisani…takih, ki te zbodejo, ki so napisani rahlo cinično, toda upoštevajoč vse možne oblike ljubezni…
Kakorkoli – verjamem, da je mavrična, vendar ji še ne zaupam, ker je še nisem doživela.
Lepo sem mej 🙂
a
Ana,nič osebnega, a doživiš tisto kar daješ. Prej kot slej.
Lep tudi tebi. Dan. 🙂
MM
Markolino… Rečeno – storjeno… Se strinjam z vsem, kar si napisal… Ostalo pa itak že veš… Joj, ta zasvojenost… :))))))
Lep danček ti želim… 🙂
Lunca,ti moja…
Nerodna reč ta zasvojenost…..don’t worry…v dvoje je lažje….
Zvezdice so na tvoji strani….
Lep danček tudi tebi…;)
Ne samo, da je lažje… Sej veš… V dvoje je vse mogoče, ampak čes sta res dva, ki sta eno… :)…
Sva eno………;) 🙂
Thnx…. si mi polepšal dan…. 🙂
Haha, malo črnega humorja… Sicer pa, če to neguješ, ostaneta eno… 🙂
Leave a Reply
za več krajših vsebin bloga mi sledi tudi na Fejsbuku
Ljubezen je iskanje samega sebe, je potreba po avtentičnem stiku z drugim, proti njemu in z njim. Za to si ljudje prizadevajo in to tudi često najdejo v vzajemni izmenjavi teles, v dialogih, v brezobzirnem srečevanju, v “spovedih” in “odpuščanjih”, v razumevanju in v osvobajanju tega, kar je bilo in rega, kar je.
Hrepenenja po ljubezni v smislu zaupnosti in domovine rastejo sredi dvomov in vprašljivosti, ki jih ustvarja moderna doba.
Ljudje, ki se ljubijo, drug drugega na novo ustvarijo, saj drug drugemu razkrivajo skrivnosti svojih preteklih življenjskih zgodb in skupaj načrtujejo skupno prihodnost. Ljubezen je “revolucija v dvoje” (F Alberoni 1983).
Preseganje nasprotij in moralnih zakonitosti, ki v našem svetu ubijajo ljubezen, je pravzaprav dokaz resnične ljubezni. Ljudje, očarani nad ljubljeno osebo in prevzeti od ljubezni, si v njej osvajajo kraljestvo, ki ni s tega sveta in je hkrati del njega.
lp
Ana (tudo mojih dan), lepo si se potrudila. Knjige sicer obožujem in si jih tudi sicer privoščim. Le da omenjene literature moje oči ne gledajo. Enostavno zato, ker posplošenega univerzalnega ključa ljubezni in/ali posledičnega razmerja ni. Vsaka zgodba se drugače piše. To so moje izkušnje. Obstaja pa tisto nekaj,kar je temelj oziroma kar naj bi bilo. Le iskrena predanost drug drugemu omogoča vzročno spoštovanje v vseh okoliščinah. Do takrat je vse črno – belo. Od takrat pa vse mavrično. Za dva in tudi ostale,ki mavrico opazujejo.
neeee 🙂 Pa tu ne gre za kaj posplošenega….neee! Sej sem vedela, da bo večina to mislila. Ravno poudarjam, da se ta strokovna knjiga res ne loteva ljubezni na tak način. Morš jo prebrat :D, res, ne bo ti žal…sej pravi, ni tu nobenega napotka za zadravilo kako shajati z ljubljenim, kako ljubiti, kateri je pravi način, pristop – kje pa.
Seveda se vsaka zgodba piše drugače, ampak tale opis zgoraj je zelo širok in mislim da povsem realen, toda nisem zapisala tistih še bolj krepkih o ljubezni, ki so noter zapisani…takih, ki te zbodejo, ki so napisani rahlo cinično, toda upoštevajoč vse možne oblike ljubezni…
Kakorkoli – verjamem, da je mavrična, vendar ji še ne zaupam, ker je še nisem doživela.
Lepo sem mej 🙂
a
Ana,nič osebnega, a doživiš tisto kar daješ. Prej kot slej.
Lep tudi tebi. Dan. 🙂
MM
Markolino… Rečeno – storjeno… Se strinjam z vsem, kar si napisal… Ostalo pa itak že veš… Joj, ta zasvojenost… :))))))
Lep danček ti želim… 🙂
Lunca,ti moja…
Nerodna reč ta zasvojenost…..don’t worry…v dvoje je lažje….
Zvezdice so na tvoji strani….
Lep danček tudi tebi…;)
Ne samo, da je lažje… Sej veš… V dvoje je vse mogoče, ampak čes sta res dva, ki sta eno… :)…
Sva eno………;) 🙂
Thnx…. si mi polepšal dan…. 🙂
Haha, malo črnega humorja… Sicer pa, če to neguješ, ostaneta eno… 🙂