Zlatorog ravno dovolj ohlajen,da mu moram onemogočiti podhladitev. Ker mu hočem dobro seveda. Prvi kolobarček tobačnega dima se vzdigne proti stropu. Ker se v mojem,tudi javnem prostoru,pač požvižgam na tobačno prohibicijo. In še preden si obe roki zapolnem z omenjenima produktima,tudi večkrat,stisnem PLAY. Danes je to pač enostavneje. Prepustitev nepozabnim zgodovinskim a večnim besedilom,dodatno oplemenitenim s odlično glasbo,je samoumevna. I know, it’s only rock’n’roll, but i like it……Rock(‘n’roll) je pač zaznamoval moja pobalinska leta. Uporništvo. Razlog je bil vedno. Tudi ko ga ni bilo. Neverjetno kako lahko tako pobalinstvo traja. Leta res niso merilo.

Pozna 70* so bila predvsem stvar improvizacije. Človeka prisilijo v spretnosti iznajdljivosti. Danes je po večini vse mehansko. A v tisti majhni vasici tik ob italijanski meji,se mulci nismo dali. Dobesedno smo prakticirali pojem “Družbena imovina”. Poletje je bil naš čas zaslužka. Med potjo na plažo smo lajšali družbene nasade breskev,namiznega grozdja in špargljev. Kraja? Kje pa. Saj je bilo vse naše! Na mejnem prehodu smo ta tovor razbremenili in pretopili v italijanske lire žabarčkov,ki so se cvrli v koloni na poti proti morju. V bistvu nam nič ni manjkalo. Le da doma nismo o tem razglabljali, ker nam na pamet ni padlo,da bi kak davek plačevali za svoje garaštvo.

In tisto poletje 79* je vse postavilo na glavo.V mojem podstrešju. Ob 8.20 zjutraj je med tednom Luciano Minghetti predstavljal novosti glasbe. Tistega jutra je iz stumbanega tranzistorja priplavala ONA – ANGIE. Zame še vedno čvrsto na prvem mestu,kjer so 3,večnih sempatjametalnih komadov. Romanitka draga,čista prefinjena romantika do popolnosti. Mick Jagger jo je zložil takrat ženi Davida Bowia, ki se mu je zatikala v očesu. Micku. Normalno,svoje še ni imel. Fuck the sistem. Hallo Luciano,ma kdo so ti,kako že,Rolling stones? V istem trenutku sem bil odločen. Vztrajam da kupim gramofon. Takrat je to bila,verjemi,čista iluzija. Ampak čez dve leti so sanje postale stvarnost. Kupil sem ga od soseda,zidarja, ki je zvečer ponavadi nažigal Duška Lokina i te stvari.

Glava ročke je bila sicer obtežena s 2x po 10 para,ampak,koga brigajo detajli. Pač malo globlje zareže v vinilko. Od sreče dva dni nisem z nikomer govoril. Dokler mi prodajalec v Kopru ni rekel,da Stonesov pač nima. Takrat sem prvič ugotovil,da znam tudi izpod obrvi pogledati,a tudi da 100 prodajalčevih več kil lahko pogrešam brez dotika. Njegovega. In tako je prva plošča 33 v mojih rokah nosila napis Steam Roller. Pojma nisem imel kaj pomeni,ampak važno da je pisalo v tujem jeziku. A ravno tej Steam Roller so mi kako leto kasneje dopovedali,da je ritem treba ujeti in se mu prepustiti. 30 let je bilo njihovih in zaznamovali so jih kot legende rocka Balkana,zaznamovali so tudi mene.V določenem obdobju vzporedno s Rolling Stones,ki pa bodo v takem svojstvenem tempu tudi Abrahama pometli.

Tako sem nekaj tednov kasneje,v Trstu,le prišel do prve Stones vinilke. Kaj drugega kot Satisfaction. Himna. In z njo spoznanje,da sem postal rocker. Na eni strani pridni,čisti,uglajeni,cukrčki Beatles, na drugi agresivni,neurejeni,neposlušni,prepotentni Rolling Stones – Uporniki. Sympathy for the devil. Jasno da sem njihov. Kdo pa rabi pridne cukrčke. Ker Rolling Stones so več kot bend – so pot skozi življenje,skozi čas. Sploh pa, kako ne občudovati zgodbe Mick Jagger-ja, ki je svojo pot v rocku začel le zato,ker ni imel denarja za življenje,ker že več kot 40 let “glasbenim poznavalcem”, ki trdijo že od njega začetkov da ne zna peti,ne igrati,ne plesati,da ne zna nič o glasbi, vztrajno dokazuje, da je največja rock zvezda vseh časov.

Ker, Elvisa ni več, Michael Jackson je nesiguren, Mick je že postal večnost. Tudi zato,ker si je v 60* le on lahko dovolil izjaviti : “Ko smo Stonesi začeli si nismo mislili,da smo postavni – mislili smo da smo prekleto dobri!” Za to izjavo jih še niso zaprli,zaradi drog in nedopustnega obnašanja leta 66* pač.Če pa bi jih hoteli zapreti še zaradi sexa s oboževalkami,potem bi dečki bili zaprti vsaaaaaj še ene 5 življenj. V celibatu. No,le za to slednje bi jim lahko zavidal. Pa ne za celibat. Čeprav,tudi Stonesi imajo svojo “črno ovco” v Charlie Wattsu,ki je pridno poročen z isto ženo Shirley že več kot 30 let, poleg tega pa, ta res čudo od bobnarja, nikoli ne zapade v težave.Tudi to je rock’n’roll.

Tole s cd playerji je preveč simple. Pogrešam tistih 2×10 para dinara.Vinilke pa so še. Po tretjem cigaretu a še istem kozorogu mi v ušesa pripelje Miss you od Stonesov. Fascinantna enostavnost melodije. V slušalkah še bolj zažiga.Ampak,to kar so si Stonesi 68* pa še do danes in vse vmes privoščili s Jumpin’ Jack Flash presega tudi viške rock’n’rolla. Toliko energije na enem mestu je praktično nemogoče še kdaj ustvariti. Enostavno,za Stonese ti res ni potrebno biti nažgan ali zadet,saj tudi v treznem stanju delujejo bombastično.Noro. Premaknejo vsako celico,pospešijo cirkulacijo in te popeljejo v ritem. Tudi Steam Roller so to znali. In, zdaj mi ne preostane drugega kot postati slo Jagger.

Uhvati ritam – Pusti nek’ traje – COME ON – I WANT TO BE LOVED – THE LAST TIME – LET’S SPEND THE NIGHT TOGETHER………….

Don Marko M