Priznam, ni mi prijetno gledati in poslušati dogodke zadnjih let na Balkanu. Kakor ne teh nekaj zadnjih dni. Sploh ker imam kar nekaj znancev, pa tudi nekaj prijateljev, iz in v prav vseh bivših bratskih republikah. S katerimi smo preživeli marsikatero sladko a tudi grenko (pre)izkušnjo. Kakor še vedno. Pa ne mi zdaj ponujati o Yugonostalgiji, saj bi enako mislil tudi če bi se kaj podobnega dogajalo mojim znancem in prijateljem v Italiji, Nemčiji, Angliji ali kjerkoli. In upam si trditi, da 90% vseh prebivalcev ni želelo takšnega konca Balkana. Navadni smrtniki nis(m)o krivi – če to kaj pomeni. Niti za Kosovo. So pa za ta dejanja nedostojna človeštvu krivi…..….tisti, ki jim ni nič sveto. Častihlepni, ozemljahlepni, oblastihlepni.
Moje temeljno razmišljanje je pač, da ima vsakdo pravico živeti, dostojno živeti, kjerkoli in s komerkoli. In spoštovati drugačne in njih drugačnost. Ampak drugačnost je le za tistega, ki drugače živi. In kdor ni sposoben drugačnosti dojeti na sprejemljiv način na enem mestu, naj se pač obrne tja kjer bo razumel. Seveda brez nepotrebnega povzročanja škode tam in tistemu, katerega drugačnost ne ali noče razumeti.

Kosovo bi moralo biti zadnje dejanje razbijanja Balkana. Tistega Balkana, katerega so naši dedje in očetje skrbno čuvali za potomce. Nenazadnje so ga začeli postavljati z golimi rokami iz dobesedno nič. In ustvarili tisti Balkan, kateremu se je klanjal cel svet. Tudi zato, ker je taisti svet težko razumel, da lahko toliko različnosti biva v slogi in visoki moralnosti na enem mestu. Predvsem pa, da toliko raznolikosti zmore vdano pripadnost in predanost eni skupni zastavi.

V prvi balkanski vojni (pred prvo svetovno) so Velike sile,v zameno za solidarnost, Srbiji dobesedno podarile Kosovo – zaradi “božjega mira”. Seveda Kosovare ni nihče nič vprašal. Bolj je bilo pomembno, da ne bi takrat Albanija preveč razširila svojega ozemlja v Srbijo, Grčijo in mogoče kasneje še kam. Le kaj vse nekateri počnejo “v imenu boga”. Takšnemu igračkanju samooklicanih Velikih sil smo priča tudi ob sedanjih dogodkih na Balkanu. Evropa in Nato kauboji nikakor ne potrebujeta velikih držav, razen 3-eh mušketirjev, saj so velike države samozadostne in temu primerno poslušne in upogljive. Če bi lahko bi itak razdrobili vse na (pre)številne pokrajine. Pa si upaj potem kaj dosti vzdigovati glas, ko si majhen.

A kakor dobljeno, tako izgubljeno. Večina Kosovarjev se je pač odločila za samostojnost. Kar je njih pravica. Seveda se bodo morali kaj kmalu sprijazniti, da pravice delujejo le verižno z dolžnostmi. Do “osvoboditeljev”. V naši podalpski smo to že dojeli. Nekoč smo polnili račun Beogradu, zdaj Bruslju. In to v bistveno večjih razsežnostih. Čeprav smo hoteli le živeti kot druga Švica. A veliki Š se je spremenil v malega. Plan B pač.

Demonstracije in podobni tv posnetki, katerim smo priča v teh dneh iz Beograda si je seveda moč razložiti na več načinov. Le da mislim, da nikakor ni moč razumeti ali opravičiti početja nekaj vandalov. Sploh pa ne kot razmišljanje in doživljanje vseh prebivalcev Srbije. Ali vseh članov navijaških skupin. Nekateri pač (še) ne znajo drugače in so temu primerno lahka tarča politikov. Slednji pa so itak kot prostitutke – kdor več plača pač dobi kar želi. Tiste redke, ki so mislili in delali drugače so itak hitro odžagali. Spomin na Krambergerja pač še živi. Je pa res, da narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine si niti prihodnosti ne zasluži. Tej isti politiki tudi v Srbiji bi pač to tistim nekaj skrajnežem to že morali znati dopovedati.

Zgodovino pač tvorijo tudi zmage in porazi in do obeh se je treba spoštljivo obnašati. In učiti. Naučiti. Ob vsem tem me moti le dejstvo, da so vso to godljo, kot za vse republike prej, spočeli Nato kauboji v tesnem sodelovanju EU. In SLO je zdaj v EU. Mar je dvoličnost res vse kar premorejo naši politiki ? In nobena skrivnost ni, da si kauboji in EU še kako želijo pokoriti to zadnjo balkansko neuklonljivost. Kauboji zaradi vojaškega poligona, EU zaradi Vojvodine, ki je sposobna prehranjevati večino Evrope. In sploh ne gre dvomiti, da utegnejo kauboji v bodočih dneh svetovni javnosti dostavljati tudi krepko zmontirane rtv prispevke, na osnovi katerih bi potem nemudoma praktično prikazovali svoje nasilno razkošje. Scenariji Iraka, dvojčkov in še česa so pač že zapisani zgodovini. Čeprav jih sploh ne bi smelo brigati, če nekaj srbov razbija izložbe po Beogradu. Sploh pa bi lahko razložili, kako je ameriško veleposlaništvo (pre)polno marincev dovolilo požig in žrtev.

Seveda je možno, da bomo čez čas gledali resnične posnetke skritih kamer. Kar pa še vedno ne bo odtehtalo nerazumnega vandalizma tistih nekaj ekstremistov. od vseh “pravičnih” poročanj iz Beograda mi je še najbolj sedlo tisto iz 24 ur Pop tv, ko so iz studia vprašali svojo beograjsko dopisnico, če lahko kaj več pove, kaj se zdaj dogaja tam okoli ambasad. Pa je vrla dopisnica po sekundnem razmisleku prijavila, da tega pač ne ve, ker je”kar oddaljena od prizorišča”. Mogoče pa so vedli ameriški novinarji kje se je takrat nahajala. Saj ne da bi nacionalkini ali novinarji naših dnevnikov ne sledili obnašanju te novinarke. Nalezljivost pač.

In prebivalci Srbije, vključno s politiki, bi se po mojem v tem trenutku morali pošteno vprašati ali je danes za njih Kosovo zmaga ali poraz ? Predvsem pa bi morali razmisliti o prihodnosti, saj je več kot očitno, da so kauboji in EU tokrat pripravljeni tudi na izolacijo Srbije. Za vsak primer. Če si slučajno srbski liderji ne bi že sami – v imenu naroda – dovolili samoizolacije. Ponos je lahko tudi kurba. Priznanje Kosova pa si bodo dovolili tudi slovenski politiki. In ker to počnejo v imenu vseh državljanov podalpske bi bilo edino pravilno, da se o tem vpraša vse. Ni namreč obvezno, da bi se cela nacija strinjala s potrditvijo nečesa, ki temelji le zaradi nekaj lastnikov kapitala v Srbiji.

Ljudem so pač pomembnejši ljudje. In, na misel mi je prišla še izjava iz ene od lokacij v Lj, kjer so kosovari na tisti dan praznovali svojo samostojnost. Novinarka Val-a 202 je modro vprašala enega od udeležencev “če bo zdaj Kosovo šlo po poti Slovenije”. Anketirani je kot iz topa izustil : “Seveda, saj nam je Slovenija vzor”. Upam, da je bil tisti, ki je to takrat izjavil, le pod vtisom trenutne euforije. Večina državljanov SLO se je namreč že prebudila iz tiste znane euforije. Na cesti, praznih žepov in/ali zakreditiranih tudi za bodoče rodove. Kosovo republika – tudi tebi Sellam alejkum !

Don Marko M