…so pokončno stali že osemdesetih letih 19. stoletja v vseh večjih mestih sedanjega slovenskega ozemlja. V Ljubljani sta obstajala dva, v Mariboru sedem, po eden v Celju in Novem mestu. Tej isti bordeli oz. javne hiše so bili prepovedani leta 1919. Verjetno zato, ker so javne uslužbenke v bordelih začele krepko odžirati tudi posteljni kruh ženam veljakov. Tako zgodovina. In od takrat so se storitve, katere bordeli ponujajo, preselili v ilegalo – legalne bordele. Čeprav vsem na očem. Vsaj v naši podalpski. In vsi vidimo in vemo, a nihče nič ne vidi in ne ve. A le zato, ker zakon tega ne dopušča ? Vsaj ne v kristalno jasni definiciji. Hm, zakaj pa… ne ?
Mar se naši politiki bojijo, da bi država preveč zalužila s to najstarejšo obrtjo? Mar se policija boji, da bi izgubila brezplačne špiclje iz vrst prostitutk, ki jim servirajo pomembne “skrivnosti” ? Ali pa se oboji bojijo, da bi javnost izvedela za nekatera imena “vzornih” državljanov, ki so redni konzumenti storitev prijateljic noči ?

In spet, lahko me razumeš kakor hočeš le napak ne, ampak sem eden tistih, ki bi takoj podpisali, da se tradicija bordelov v naši podalpski nadaljuje. Uradno. In to zaradi čisto praktičnih in ekonomskih razlogov. Bordeli so pač donosna in nikoli usahljiva dejavnost. Obrt ali storitev ?! Odvisno na kateri strani si. Sploh pa si prostitutke ali prostituti zaslužijo urejene delovne razmere. Tako kot vsak, ki dela. Čeprav se prostitucija lahko izvaja domišljiji in kraju primerno. A zakaj ne bi imele te vrste javne uslužbenke dostojnega delovnega mesta?

V bordelu svojo ordinacijo, kjer bi bilo poskrbljeno za higieno, reden zdravstveni nadzor, delovni urnik, pa še ostale pravice, ki izvirajo iz delovnih razmerij. Samo ne reci mi, da si tega ne zaslužijo zgolj zato ker opravljajo takšno delo. Državna blagajna pa bi se na račun njih plačanih prispevkov in davkov krepko napolnila. Če gre verjeti statističnim, seveda neuradnim podatkom, da prostitut/ka mesečno ustvari za vsaj 3000€ prometa. Zgornja meja je pač odvisna od volje do dela posameznice/posameznika.

Je pa res, da bi legalizacija bordelov zelo verjetno povzročila propad delovanja posrednikov (zvodnikov), kakor tudi propad marsikatere mladenke, ki pod pretvezo študija v najetem stanovanju, katerega plačajo praviloma starši, izvaja najstarejšo obrt pod njega “zaščito”. Seveda je izven stanovanja in v domačem okolju pridna punčka.

In kje je meja med prostitutko ali kurbo? Vlačuga ali “ljudsko” znana kot kurba mi zveni preveč žaljivo. Zaničljivo. In neprimerljivo s prostitutkami. Najmanj glede izraza. Sploh ker prostitutke praviloma ne skrivajo kaj so, mogoče kje so. In temu primerno imajo tudi svoj cenik storitev. Kar pa ni moč reči za vlačuge. Vlačuge se pač vlačijo od moškega do moškega, ne da bi za sebe kar mu dajo zahtevale plačilo. Pač rabijo trenutek zapolnjenosti in neko, samo njim znano, samopotrjevanje. Po tej teoriji je torej lahko vsaka, ki se vlači z drugimi med delovnim ali prostim časom, vlačuga. Pa naj to počne v pisarni, avtu, prijateljičinem stanovanju, hotelski sobi ali kjer koli. Le da partner tega ne bi izvedel.

Prostitutke praviloma težav s svojimi partnerji nimajo, saj jih nimajo. Ker je to njih delo. Se pa dogaja, da lepega dne marsikatera prostituka opusti tovrsten način preživljanja, se poroči, uredi družino in živi vzorneje kot marsikatera vlačuga, ki misli, da jo je spoved oprala vseh spočetih “grehov” na to temo. In potem nadaljuje do naslednje spovedi.

Seveda bi bili bordeli dobrodošli tudi za vlačuge s svojo ponudbo – na uro uporabe sobe. Poleg redne tudi izredna ponudba torej. In spet bi to bilo dobro tudi za državo.
Zagotovo obstaja še več razlogov v korist polnjenja državne blagajne s bordeli, a jih v tem trenutku, sploh zaradi svoje neizkušenosti, pač ne morem zapisati.
Me pa res zanima – zakaj, le zakaj se naši politiki tako goreče izogibajo tovrstnemu polnjenju blagajne, ki bi zagotovo prekosilo celo zneske igralništva ? Pa ne da le zaradi mojega uvodnega laičnega razmišljanja……

Don Marko M