Pa se dajmo zapeljat v svet svoje domišljije. Živalske domišljije. Sem pač eden tistih firbcev, ki sem si od nekdaj želel razumeti komunikacijo živali. Pravih živali. Ne pliškov. Hm, le v katero živalco bi se prelevil, če bi imel to možnost ? Za nekaj dni recimo. Priznam, da mi zaenkrat ni uspelo priti dlje od prebiranja gradiva živalskega sveta, ogledov kar nekaj dokumentarcev in seveda vsakodnevnega opazovanja živali, ki so tudi v moji neposredni okolici. Živalski vrtovi imajo pač svoj namen. In ravno tam je..… pestrost živalske raznolike medsebojne komunikacije skoncentrirana na omejen prostor. Le kaj si imajo povedati tiste živalce v omejen prostoru, ko opazujejo tiste, ki jih opazujejo. Ljudi. Hm, res bi bilo zanimivo vedeti kaj si živali mislijo o ljudeh. Nenazadnje je človek le samooklicani naj in sploh in oh.

Pred časom mi je cool znanka psihologinja predstavila “nenavadno” vprašanje : Kaj ti je ljubše – pes ali mačka ? Seveda mačka. Sploh ker je moja zakon. Pa tudi, ker mi je mačja narava dosti bolj zanimiva. Je nepredvidljiva, samozadostna a vseeno po potrebi prilagodljiva. Ko rabi tisti svoj delček dlani pozornosti pride in ko ima dosti gre. In je bistra. Dresura je ne zanima, a vseeno sprejme norme hišnega reda. Treba jo je pač opazovati in sodelovati. Medtem ko pes, odvisno od vzgoje, dela na ukaz in je vodljiv. In temu primerna je njega kreativnost. A poudarjam, po živali lastnika spoznaš.

Ker ljudje ne razumemo (čeprav slišimo) živalske glasove, smo potem prepuščeni razbiranju med višinami in oblikami intonacij ali pa govorico telesa posamezne živali. Ob čemer pa ne gre zanemariti, da so živali kakor človek vsaka sebi drugačna. Čeprav istega rodu. In toliko je možnih načinov razumevanja glasov in ostalega.
Ampak, a bo kdaj uspelo človeku razvozlati “govor” živali ?
Če pa bi kdaj imel možnost za kak dan postati živalca, bi zagotovo bil – komar. Da bi si povrnil odvzeto mi kri proti moji volji. Pa tudi zaradi mirnega spanca.

Don Marko M