Kaj bi se pritoževal. Videl, slišal in doživel sem že toliko, da mirne duše trdim, da je vse mogoče. Sploh nemogoče. In v to kategorijo nemogoče, med ostalim, sodi tudi obnašanje žensk/e za volanom. Seveda drži, da žensko spoznaš tudi po načinu vožnje. Tokrat avtomobila. In preden nadaljujem priznam, da sem osebno užival v vožnji nekaj žensk, ki so lahko več kot vzor tudi številnim moškim v tej panogi. A kaj, ko jih je le za število koles avtomobila. Enega seveda. Vsem ostalim pa se moram res zahvaliti, ker so mi s svojo vožnjo predčasno omogočile najmanj korenine sivih las.
Na semaforju gledam.. po stoječih avtomobilih. Vsak v svojih mislih ali pogovorih v pričakovanju zelene svetlobe in tam, tretja v vrsti, kratkolasa rahlo skodrana. Ki je očigledno zamudila seanso v kopalnici. Ali pa se ji je mudilo od ljubimca. Pa malo šminke na usta, pa malo trepalnice, pa malo frizura, pa malo nohte pogledat. Vmes pa je še tu pa tam namenila malo flirt pogleda in nasmeška samcu v drugem avtu na desni.

Medtem pa je malo tudi zelena začela svetiti in možakarja za njo je zagrabil krč v roko postavljeno na hupo. Seveda si je bejba dovolila s kretnjami rok, tudi nepozabnim srednjim prstom, možakarju nakazati, naj bo vendarle malo bolj strpen. In je bil. Namesto prvotne smeri naravnost, je naenkrat vklopil smerokaz in peljal za njo z nič kaj prijetnega videza obraza. Ne vem kje in kako sta končala, ampak imam ga na sumu, da ji je najmanj povedal, kam si lahko tisti prst vtakne.

In medtem, ko sva z Davidom obdelovala nogometni teden, se je na parking pred kafičem odločila parkirati temnolaska. Prostora dovolj za kombi, a le med enim in drugim avtom, za bočno parkiranje. Svojega karavana je v prvem poskusu malo zavozila. V drugem je bilo že malo bolje. Sicer sva bila oba že rahlo zakrbljena, da je ne bi kak krč v vrat zagrabil, ker je vztrajno bila nagnjena nazaj, pa je zgleda že navajena. Ogledala so pač namenjena lepotičenju. In po petem poskusu ji je uspelo. David kar ni mogel skriti navdušenja in ji je nesebično ponudil pijačo za uspešen manever. Za spremembo sem bil modro tiho. Pa ga je le prestrelila s pogledom. Verjetno zaradi bolečin v vratu.

No,s Davidom sva si bila enotna, da je skrajni čas za podjetništvo – nudenje kozmetičnih in frizerskih storitev ženskam v avtu, čakajočim zeleno luč na semaforju. Tudi tistim, ki si to dovolijo tudi med vožnjo. In potem sva se lotila načinov vožnje najinih bivših. David je ugotovil, da je zadnja bivša imela dve totalki v enem letu in ravno toliko se je počutil varnega ob njej. Drugo totalko je imela ko je bila zanj uradno v službi v kafiču, a ravno tako uradno je totalko naredila v tem delovnem času na Kozini. Seveda mu ni znala pojasniti kaj je tam počela med delovnim časom, še manj kaj je počel tisti tip z njo, s katerim sta skupaj končala v bolnici, a je pojasnil tip. In uradno jima je zaželel uspešno skupno okrevanje.

Tudi tri bivše pred zadnjo so imele totalke, le da zaradi drugačnih okoliščin. Poslej, pravi, se bo ukvarjal le še s kolesarkami, sploh ker njega nova kolesari. Moja zadnja bivša sicer (še) ni imela totalke, je pa vse ostalo, kar je imela bivša Davida v zadnji totalki. Le da mi je nje šefica dala vedeti kod se vozi z Sergiom med delovnim časom. Moj epilog je bil isti kot Davidov. Vozila pa je kot bi bil navzoč desantu na Sutjesko. Zavorne ploščice so pošle praviloma prej kot v enem letu. Ogledala so ji služila za popravke pred flirtanji na semaforjih, tako, da jih je za parkiranja zmanjkalo.

Še bi se dalo, pa si neposebni ne zaslužijo posebnosti. Bivša pred bivšo je bila prepričana, da med vožnjo drži bika za roge. Temu primerno je potekala vožnja. In temu primerna je bila potem moja regeneracija. Eh, če bi hotel o vseh bivših, bi preveč zavor porabil. Le še bivšo iz prestolnice omenim, ki se je med vožnjo obnašala kot doma v dnevni in dodatno prispevala kodrenju mojih las. Pa pod njimi tudi.

Seveda niso vse ženske tovrstne. To vem tudi zaradi uvodoma omenjenih. Čeprav redke, a še vedno vozijo tako nepozabno. Tako s občutkom me zapeljejo, s prefinjeno eleganco, da se v bistvu odpočijem med vožnjo. Kakor vozim tudi sam.
“Kaj v tvojem avtu se kadi?” me je vprašala Tadeja, s komaj prižganim cigaretom v roki, medtem, ko je odpirala vrata avta. “Seveda, če te ne moti volan” sem oddal in se vsedel. V njenih očeh je ostal pogled tisočerih vprašanj in ko je prisedla je le še v razširjenem nasmehu prijavila : “Ma si pizda. Komaj zdaj mi je potegnilo.” Ampak, volan je res ni motil.
Pa modro in srečno vožnjo ti želim !

Don Marko M